Skupina NLB je v letošnjem prvem polletju ustvarila 292 milijonov evrov čistega dobička, kar je 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Čisti dobiček se je povečal predvsem zaradi ugodnih razmer v gospodarstvu in visokih obrestnih mer, so danes sporočili iz banke.
Čisti obrestni prihodki skupine so se povečali na 460,4 milijona evrov
Čisti obrestni prihodki skupine so se v prvem polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za 21 odstotkov na 460,4 milijona evrov. Rast obrestnih prihodkov je bila posledica močne kombinacije rasti obsega in marže, izhaja iz danes objavljenega polletnega poročila.
Čisti neobrestni prihodki so bili višji za devet odstotkov. Čiste opravnine so se povečale za 11 odstotkov zaradi ugodnega vpliva gospodarske aktivnosti in večje angažiranosti v investicijskih skladih in bančnem zavarovalništvu ter izboljšanih pogojev pri ponudnikih storitev.
Povečanje bruto kreditov strankam skupine za nekaj več kot 663 milijonov evrov glede na konec leta 2023 v NLB pripisujejo povečanju bruto kreditov prebivalstvu, ki so se povečali za pet odstotkov, in podjetjem, ki so bili višji za štiri odstotke. Medletna dinamika kaže sedemodstotno rast bruto kreditov strankam, pri čemer je večji delež rasti, in sicer 10-odstoten, posledica kreditov prebivalstvu.
Zmanjšanje depozitne baze v višini 39 milijonov evrov glede na konec lanskega leta je zaznamovalo zmanjšanje stanja depozitov gospodarstva. Po znatnem znižanju depozitov gospodarstva v prvem četrtletju je bilo znižanje v drugem manj izrazito in je znašalo 147,5 milijona evrov. Depozitna baza prebivalstva se v obeh četrtletjih povečala in je v drugem četrtletju dosegla izjemno rast, so navedli.
Stroški so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za osem odstotkov
Stroški so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečali za osem odstotkov, brez upoštevanja davka na bilančno vsoto v višini 16,2 milijona evrov, pri čemer gre 12,1 milijona evrov povečanja pripisati višjim stroškom dela. Neto sproščanje oslabitev in rezervacij za kreditna tveganje v višini 11,7 milijona evrov je bilo po njihovih navedbah posledica redne revizije parametrov, razvoja kreditnega portfelja in poplačil odpisanih terjatev.
Skupni kapitalski količnik NLB Skupine je konec junija znašal 19,7 odstotka, količnik CET1 pa je znašal 15,8 odstotka. Glede na konec leta 2023 se je znižal za 0,6 odstotne točke in ostal precej nad zahtevano ravnjo.
Drugo četrtletje leta je bilo za skupino razgibano in uspešno, so navedli. Živahna posojilna dinamika, stabilno in vse boljše poslovno okolje v regiji Jugovzhodne Evrope ter močni operativni trendi so se odrazili v 152 milijonih evrov čistega dobička, kar predstavlja devetodstotno četrtletno rast, so zapisali.
V začetku maja je skupina predstavila svojo novo strategijo do leta 2030, ki med drugim predvideva podvojitev bilančne vsote na več kot 50 milijard evrov, redne prihodke v višini več kot dve milijardi evrov in ciljni dobiček preko milijarde evrov do leta.
Zaključek prevzema Generali Investments Skopje
Letos so NLB Skladi zaključili prevzem Generali Investments Skopje, NLB je prejela soglasje za prevzem hrvaške hčerinske družbe Summit Leasing Mobil Leasinga in za prevzem družbe Summit Leasing Slovenija. Banka sedaj čaka na dovoljenje Evropske centralne banke, da bo lahko transakcijo v skladu s pričakovanji zaključila sredi septembra. NLB je objavila tudi prevzemno ponudbo za odkup delnic skupine Addiko Bank, ki se bo iztekla sredi avgusta.
"Vsi ti dogodki in pozitivni signali le dopolnjujejo osnovno dejavnost naše skupine, to je zagotavljanje storitev in rešitev, ki jih naše stranke potrebujejo v danem trenutku, po drugi strani pa nas motivirajo, da se uresničevanja svojih strateških ciljev in vizije lotimo še bolj zavzeto, odločno in odgovorno," je dejal predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak.
Nadzorni svet je z delovanjem skupine zadovoljen. "Ambiciozna poslovna strategija Skupine izpolnjuje visoka pričakovanja delničarjev, njeno izvajanje pa bo okrepilo zaupanje v razvoj in uspeh NLB Skupine, regionalnega šampiona," pa je poudaril predsednik nadzornega sveta Primož Karpe.
STA
