Letošnja vinogradniška letina je v nekaterih delih države močno prizadeta zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer. Spomladanska pozeba in poletna toča sta med najpogostejšimi vremenskimi pojavi, ki so povzročili škodo na vinogradih, zaradi česar so pridelovalci grozdja ponekod beležili občutno zmanjšanje pridelka. Takšne razmere postavljajo vinogradnike pred izziv, kako ohraniti kakovost pridelka kljub vremenskim vplivom, ki so letos pustili pečat na njihovem delu.

V prizadetih vinogradih bila potrebna selektivna trgatev

Žal so se tudi letos, kot že vrsto let zapored, pojavljala neurja s točo, ki so negativno vplivala na razvoj in dozorevanje grozdja. V prizadetih vinogradih je bila zato potrebna selektivna trgatev – skrbno izbiranje in ločevanje grozdja ter natančna priprava mošta za vrenje. "Letošnje pridelovalno leto je bilo znova zelo zahtevno. Začelo se je s spomladansko pozebo, ki je glede na lego vinograda in sorto različno prizadela vinograde v vinorodni deželi Podravje," je za naš spletni medij Maribor24 povedala Tadeja Vodovnik Plevnik, svetovalka in specialistka za vinarstvo in pridelavo sadjevca iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor.

Tudi zaradi visokih temperatur v mesecu marcu in aprilu, ponekod so temperature presegle tudi 30°C, je trta letos začela zelo zgodaj odganjati. "Prva odgnana očesa smo našli že konec meseca marca, kar je bilo v primerjavi z lanskim letnikom 20 dni bolj zgodaj. Kljub večji količini padavin v mesecu maju, pa temperature niso bile občutno nižje. To je botrovalo hitrejšemu začetku cvetenja vinske trte, že konec maja. Zgodnje cvetenje pa je seveda napovedovalo zgodnejšo trgatev," pojasni Vodovnik Plevnik.

[[image_1_article_70121]]

Kmetijsko gozdarski zavod Maribor je kot pooblaščena organizacija za spremljanje dozorevanja grozdja v vinorodni deželi Podravje, s prvim vzorčenjem grozdja pričel že 5. avgusta in nadaljeval s tedenskimi presledki vse do prejšnjega tedna. Po podatkih meritev je letnik 2024 v vsebnosti sladkorja v primerjavi z letnikom 2023 v povprečju v prednosti za dobrih 14 dni, v primerjavi z letnikom 2022 pa dozorevanje prehiteva za nekaj dni. Tako se po dozorevanju letošnji letnik približuje letniku 2003, ki je bil do sedaj najzgodnejši vinski letnik.

Skupne kisline pri letniku 2024 so v primerjavi z letnikom 2023, ob podobni stopnji sladkorja, v povprečju nižje, medtem ko je pH vrednost višja. V primerjavi z letnikom 2022 so skupne kisline nekoliko višje, ob podobni pH vrednosti. Masa jagod (na osnovi 100 jagod) je pri letošnjem letniku v primerjavi z lanskim nižja, kar je posledica suše. Zaradi tega so bili izpleni pri zgodnjih in večini srednje poznih sort slabši, kar je vodilo k zmanjšani količini pridelanega vina.

Ponekod zmanjšan pridelek tudi za 100 odstotkov

"Vremenske razmere v letošnjem letu so močno vplivale na količino pridelka. Letnik 2024 se bomo zagotovo spomnili po močni spomladanski pozebi, ki je v obdobju od 20. aprila do 22. aprila, prizadela vinograde v vseh treh vinorodnih deželah in je ponekod zmanjšala pridelek tudi za 100 odstotkov," razloži Vodovnik Plevnik. V obdobju cvetenja vinske trte, v mesecu maju, so bili pogoji za cvetenje slabi, zaradi deževnega vremena in nizkih temperatur. Pri nekaterih sortah je prišlo do motenj pri cvetenju, kar je privedlo do osipa cvetov in seveda zmanjšanja pridelka.

Zaradi visokih temperatur in pomanjkanja padavin v mesecu juliju in avgustu se je škoda zaradi suše pojavila predvsem v vinogradih, ki se nahajajo na peščenih in lapornatih tleh, v mladih vinogradih, ki še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema ter na terasastih vinogradih, kjer je prišlo do pregrevanja zemlje. Kot poudarja svetovalec za vinogradništvo, Marko Breznik, je pomanjkanje vode v mesecu juliju negativno vplivalo tudi na diferenciacijo grozdja. Tako bo pridelek zaradi motene diferenciacije v naslednji sezoni manjši.

"Visoke temperature v kombinaciji s pomanjkanjem vode so močno vplivale tudi na pojav sončnih ožigov. Sorte rumeni muškat, traminec, laški rizling in renski rizling so tiste, ki so najbolj dovzetne za pojav sončnih ožigov," doda Vodovnik Plevnik.

Škoda prizadela celotno vinorodno deželo Podravje

Do občutnega zmanjšanja pridelka je prišlo zaradi pozebe na območju celotne vinorodne dežele Podravje. "Zmanjšan pridelek na območju podokoliša Radgona Kapela, podokoliša Srednje Slovenske gorice in podokoliša Maribor je bil kot posledica lanskoletne toče; v podokolišu Ljutomer - Ormož je pozeba najbolj prizadela sorto muškat ottonel, medtem ko so terasasti vinogradi utrpeli sušo zaradi pregrevanja zemlje," pojasni Vodovnik Plevnik. Zaradi posledic julijske toče je močno zdesetkan pridelek tudi na širšem območju občin Ptuj, Ormož, Ljutomer, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Zreče, Podčetrtek in Kozje.

"Večjih težav z varstvom vinske trte pred boleznimi in škodljivci letos ni bilo," izpostavi Vodovnik Plevnik. Se pa v vinogradih vinorodne dežele Podravje hitro širi karantenska bolezen zlata trsna rumenica in pa kap vinske trte - Esca, ki sta poleg pozebe, suše in toče vplivali na zmanjšanje letošnjega pridelka, ki ga ocenjujejo v povprečju za 30-40 % manj od dolgoletnega povprečja.

Kljub zahtevnemu pridelovalnemu letu pa glede na 'letošnjo ponudbo narave', specialistka za vinarstvo, Tadeja Vodovnik Plevnik poudarja, da bo letos možno pridelati vse vrste vin, od mirnih do penečih, kakor tudi vse kakovosti, od deželnega, kakovostnega, vrhunskega vina, tja do vrhunskih vin posebne kakovosti.