GZS pristojne poziva, naj začasno vzpostavijo stari sistem obračunavanja omrežnine, v vmesnem času pa pripravijo nov akt s spremenjeno metodologijo, ki bo upoštevala vse zakonske določbe in priporočila ter tudi specifike gospodarstva. Po ocenah operaterjev bi bil sicer prehod na stari sistem obračunavanja mogoč v zelo kratkem času, pravijo na GZS.
Ne strinjajo se, da se popravi sedanji režim
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) po besedah generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal pozdravljajo, da so vlada in celotna politika prepoznali neustreznost in škodljiv vpliv nove metodologije omrežnin na odjemalce.
Na današnji novinarski konferenci v Ljubljani je izpostavila predloge Elesa glede spremembe metodologije, ki gredo po njenih besedah v smeri predlogov GZS iz lanskega marca - manj časovnih blokov, ustreznejša časovna in stroškovna razlika med časovnimi bloki, merjenje moči glede na dejansko doseženo moč in popravek tarifnih postavk.
Nikakor pa se Nahtigal ne strinja s predlogi Elesa, da se samo "popravi" sedanji režim. "Treba je začasno vzpostaviti stari sistem obračunavanja omrežnine, pripraviti povsem nov akt z novo, ustreznejšo metodologijo, pred uvedbo izvesti analize učinkov ter upoštevati specifike gospodarstva," je poudarila.
Prehod na stari sistem obračunavanja naj bi bil mogoč v zelo kratkem času
Delna ali celotna oprostitev plačila stroška za moč za najdražji prvi časovni blok za odjemalce v visoki sezoni, kar je v četrtek napovedal pristojni minister Bojan Kumer, po besedah generalne direktorice GZS ne bo razbremenila dela gospodarstva z najvišjimi podražitvami, saj so pri teh podjetjih najvišja povečanja stroškov za energijo, ne za moč, in sicer po besedah generalne direktorice zbornice od štiri- do šestkratna.
Kritična je bila do izjav članov sveta Agencije za energijo, da bi za vrnitev na stari režim omrežnine potrebovali pol leta. "Od elektrooperaterjev smo dobili neuradne informacije, da je za prehod na stari sistem obračunavanja z njihove strani mogoč v zelo kratkem času," je izpostavila in dodala, da tudi na strani dobaviteljev prehod ne bi pomenil večjega zalogaja.
GZS je, kot je spomnila Nahtigal, po uvedbi novega sistema opravila analizo dejanskih stroškov na podlagi prejetih računov podjetij. "Ta je pokazala, da so dejanski dvigi stroškov v delu gospodarstva primerljivi z napovedmi GZS iz analize, opravljene se pred uvedbo sistema marca. Največje poprečne letne dvige je zaznati pri podjetjih, ki so na visoki ali srednji napetosti," je dejala. Kot je dodala vodja področja za problematiko omrežnine na GZS Andreja Čerče, je analiza pokazala v povprečju večje relativno višanje glede na staro metodologijo pri uporabniški skupini 4 (visoka napetost), kjer njihov ocenjen povprečni dvig na letni ravni 163-odstoten.
Treba zagotoviti ustrezno večletno prehodno obdobje
Regulator mora po mnenju GZS izvesti oceno učinka nove metodologije na vse deležnike ter zagotoviti ustrezno večletno prehodno obdobje, ki bo omogočilo vsem uporabnikom, da se lahko prilagodijo spremembam omrezninskega sistema. Pri tem se morajo upoštevati tudi specifike in potrebe gospodarstva, breme aktivnega odjema pa se mora bolj sorazmerno porazdeliti med odjemalce in operaterje.
"Tako kot se je država odločila za spodbujanje obnovljivih virov energije in blažitev posledic za lastnike sončnih elektrarn, se bo morala odločiti tudi, ali želi v Sloveniji imeti industrijo materialov, kar je energetsko intenzivna industrija, ki je ključna za delovanje tudi ostalega dela gospodarstva. Če da, potem pričakujemo, da bo vlada in regulator v novem omrežninskem sistemu upošteval specifike te industrije," je dejala Nahtigal.
STA
