Zgolj zagotavljanje gotovine po besedah člana izvršilnega odbora ECB Piera Cipolloneja omejuje vlogo centralnih bank, saj gotovina ne omogoča spletnega plačevanja – ključnega segmenta sodobne ekonomije. A hkrati zagotavlja: »Gotovina ostaja kraljica tudi ob načrtovani uvedbi digitalnega evra.«

Na razpravi, ki jo je organizirala Banka Slovenije v Ljubljani, je Cipollone skupaj z namestnikom guvernerja Primožem Dolencem poudaril, da gotovina ostaja temelj finančnega sistema. »Gre za splošno dostopno in sprejeto plačilno sredstvo za vse prebivalce Evrope, kar je ključno v izrednih razmerah, kot so izpad elektrike ali kibernetski napadi,« je dejal Dolenc.

Visoka raven zasebnosti in varnosti

Digitalni evro bo po zagotovilih ECB zagotavljal enako raven zasebnosti kot današnji plačilni sistemi. »Ne bo temeljil na zbiranju osebnih podatkov. Identiteta uporabnikov ne bo znana centralni banki, temveč le izbranim ponudnikom plačilnih storitev,« je povedal Cipollone.

Dolenc je dodal, da ECB išče ravnovesje med zasebnostjo in preprečevanjem zlorab. Digitalni evro bo tako zasnovan, da bo dostopen vsem – državljanom, podjetjem in trgovcem – in ne bo komercialni izdelek, temveč javno dobro.

Plačilna prihodnost: hitra, varna in evropska

Gotovina ima še vedno pomembno vlogo, a delež kartičnih in drugih digitalnih plačil narašča. Tudi v Sloveniji, kjer smo sicer bolj naklonjeni gotovini, je bilo leta 2024 še vedno skoraj dve tretjini plačil na fizičnih mestih opravljenih z gotovino.

»Digitalni evro ne bo nadomestil obstoječih načinov plačevanja, temveč jih bo dopolnil – predvsem tam, kjer gotovina ni uporabna, kot na spletu,« je poudaril Cipollone. Uvedba naj bi trajala približno tri leta, začetek pa je odvisen od zakonodaje držav evrskega območja.

Slovenski izzivi in priložnosti

Slovenija je ena izmed držav, ki lahko z aktivnim sodelovanjem v projektu pridobi konkurenčno prednost. Kot je dejal Cipollone, je slovenska plačilna shema Flik sicer obetavna, a njena uporaba ostaja omejena. Še vedno ni široko sprejeta pri trgovcih, omejena pa je na uporabnike slovenskih bank.

To kaže na odvisnost od tujih, predvsem neevropskih plačilnih sistemov, kar prinaša višje stroške in slabšo uporabniško izkušnjo. Digitalni evro bi po njegovih besedah to lahko odpravil in omogočil večjo plačilno suverenost.

Digitalna preobrazba Evrope

Projekt digitalnega evra poteka v sodelovanju z bankami, trgovci, podjetji, potrošniki in javnimi institucijami. ECB bo rezultate dosedanjega razvoja kmalu predstavila javnosti.

»Digitalni evro je ključen korak v digitalni preobrazbi Evrope. Pomagal bo ohraniti cenovno dostopne in priročne plačilne možnosti tudi v prihodnosti,« je sklenil Cipollone.