Poslanke in poslanci bodo v torek odločali o zaprtju trgovin ob nedeljah. Zadnji dan septembrskega zasedanja pa bo DZ namenil tudi obravnavi predlogov dveh obrambnih zakonov. V nadaljevanju tedna bodo poslanci delo nadaljevali v okviru parlamentarnih delovnih teles, med drugim se bodo na odboru za pravosodje opredelili do protikorupcijske novele.

Pred poslankami in poslanci je odločitev o zaprtju trgovin ob nedeljah in praznikih. Potem ko je DZ v petek opravil še tretjo obravnavo predloga novele zakona o trgovini, jih namreč v torek čaka še glasovanje. Z zaprtjem trgovin ob nedeljah in praznikih poleg predlagateljice zakona, Levice, soglašajo v večini preostalih poslanskih skupin. Izrecno nedeljskemu zaprtju trgovin nasprotujejo le v SMC in SNS.

So pa poslanci manj enotni glede izjem, kdo vse bi lahko ob dela prostih dneh delal v manjših prodajalnah s površino do 200 kvadratnih metrov, za katere so predlagatelji že uvodoma predvideli izjemo. Že pred počitnicami so soglašali, da so lahko ob nedeljah odprte tudi tiste prodajalne samostojnih podjetnikov ali pravnih oseb, v katerih delajo sami ob pomoči dijakov, študentov in upokojencev. Zdaj poskušajo v Levici v zakonsko besedilo vrniti določbo, da je delo ob nedeljah dovoljeno le nosilcem trgovinske dejavnosti oz. njihovim zastopnikom. Sicer se bojijo, da bi lahko ustavno sodišče ugotovilo neskladje z ustavo.

Ali jim bo to uspelo, bo znano v torek, ko bo DZ glasoval tudi o dopolnilu SMC, po katerem bi bile lahko vse trgovine ob nedeljah brez omejitev odprte do največ deset nedelj na leto.

DZ ob koncu zasedanja še o dveh obrambnih zakonih

Na dnevnem redu torkovega dela seje sta tudi dva obrambna zakona. Novela zakona o obrambi naj bi izboljšala položaj vojakov po 45. letu in dala več manevrskega prostora pri temeljnem vojaškem usposabljanju. Na matičnem odboru je predlog novele zakona podprla potrebna dvotretjinska večina navzočih članic in članov odbora, ob koaliciji so mu podporo izrazili še v SNS, SD in SAB.

Predlog zakona ureja status vojaka po 45. letu starosti, ko po zakonodaji ne morejo več opravljati vojaške službe, saj jim omogoča, da tudi pozneje ostanejo v vojski, če se za to pokaže potreba v Generalštabu Slovenske vojske. Poenostavlja tudi prerazporeditev vojakov po dopolnjenem 45. letu v druge državne organe.

Obenem predlog ustvarja manevrski prostor za skrajšanje obdobja temeljnega vojaškega usposabljanja, ki zdaj traja najmanj tri mesece, in uvaja še več rešitev, namenjenih povečanju zanimanja za vojaški poklic.

Najbolj kritični do zakona so v Levici, kjer želijo črtati določbo, ki dopušča, da so pogodbeni rezervisti člani političnih strank. Prav tako predlagajo, da se preprosto odpravi starostna omejitev 45 let. Podobno rešitev so v minulih dneh predlagali tudi v treh sindikatih s področja obrambe.

Pestra razprava se obeta tudi pri drugem branju vladnega predloga zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, ki v teh letih vojski namenja 780 milijonov evrov. Na odboru DZ so bili predstavniki koalicije naklonjeni modernizaciji in krepitvi vojske, medtem ko so v opoziciji kritični. Levica je predlagala posvetovalni referendum o predlogu. Vlada pa meni, da je namen referenduma v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi ter mednarodno sprejetimi obveznostmi Slovenije.

Odbor za pravosodje o protikorupcijski noveli

Parlamentarni odbor za pravosodje se bo opredelil do predloga zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki ga je pred več kot letom dni vložila prejšnja vlada. Kot je ob njegovi potrditvi na vladi pojasnila takratna pravosodna ministrica Andreja Katič, novela ohranja vlogo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) kot samostojnega in neodvisnega organa, predlagajo pa spremembe določb, s katerimi bi povečali učinkovitost njenega delovanja.

Predlog novele določa vrste in pravila postopkov, ki jih vodi KPK, ter pravice in obveznosti sodelujočih v postopkih. Prav tako širi krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja. Med drugim pa tudi spreminja postopek imenovanja funkcionarjev v KPK. Namesto dosedanje izbirne komisije predlog uvaja kandidacijsko komisijo. Ta bo preverila izpolnjevanje pogojev kandidatov, dokončno izbiro funkcionarjev pa prepustila predsedniku republike.

O predlagani noveli je odbor na predlog poslancev SDS novembra lani že pripravil javno predstavitev mnenj. Ena od doslej izpostavljenih dilem pa je bila, ali ostati pri noveli ali na tem področju pripraviti povsem nov zakon. Precej pripomb je k predlogu podala tudi parlamentarna zakonodajno-pravna služba. Tudi sledeč njenim pripombam je bilo vloženih več predlogov dopolnil. Dopolnila k več členom so v petek vložile poslanske skupine strank vladne koalicija, oktobra lani pa so bila vložena dopolnila prejšnje koalicije.