Porast dela na daljavo in bolj fleksibilnih delovnih vzorcev, ki jih je pospešila pandemija, je povečala zaskrbljenost glede kulture "vedno dosegljiv", kar vodi do dodatnih in pogosto neplačanih ur dela. Ena od rešitev je uvedba pravice do odklopa, ki je bila uzakonjena novembra lani z novelo Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1D). Delodajalci bodo morali ustrezne ukrepe v zvezi s to pravico sprejeti do 16. novembra 2024.

Delavec bo med dopustom lahko »odklopil«

Pravica do odklopa zagotavlja, da delavec med počitkom ali upravičenimi odsotnostmi ni dosegljiv delodajalcu, kar vključuje tudi obveznost delodajalca, da sprejme ustrezne ukrepe za uveljavitev te pravice. "Biti vedno dosegljiv je postala realnost mnogih delovnih mest, pri čemer pričakovanje po nenehni dostopnosti ustvarja pritisk na zaposlene in predstavlja tveganje za varnost ter zdravje zaposlenih. Slovenija je ena izmed prvih držav, ki je lani novembra uzakonila pravico do odklopa," sporočajo iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ).

Ukrepi za uveljavitev te pravice se določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predloge ukrepov posredovati v mnenje svetu delavcev ali delavskemu zaupniku in to mnenje upoštevati pred sprejetjem. Konkretni ukrepi se prilagodijo značilnostim dejavnosti in organizacije dela.

Državni sekretar na MDDSZ Dan Juvan poudarja: "Dopust je namenjen temu, da se delavci spočijejo in se vsaj enkrat na leto odklopijo od svoje službe. V praksi pa se pogosto dogaja, da med dopustom odgovarjajo na sporočila, e-maile in klice. Posledično z dopusta pridejo enako izgoreli, pod stresom in pod pritiskom." Pravica do odklopa tako zagotavlja, da delavec med letnim dopustom ni na voljo delodajalcu, kar mu omogoča popoln počitek od delovnih nalog.

Ob nesprejetih ukrepih delodajalce čaka denarna kazen

"Nenehna dosegljivost vpliva tudi na zanemarjanje osebnih odnosov ter posledično na duševno zdravje delavcev. Zato smo pravico do odklopa vpisali v zakon, ki delodajalcem nalaga, da morajo v sodelovanju z zaposlenimi sprejeti ukrepe za zagotovitev pravice do odklopa oziroma zagotoviti, da delavci ne bodo na voljo delodajalcu, kadar so na dopustu," doda Juvan.

Za delodajalce, ki te ukrepe ne bodo sprejeti do 16. novembra, je predvidena denarna kazen. Zakon določa, da nosi delodajalec dokazno breme v primeru spora, kjer delavec trdi, da mu pravica do odklopa ni bila zagotovljena. Če delodajalec ni zagotovil pravice do odklopa, ga lahko Inšpektorat RS za delo kaznuje v skladu s 217.a členom.

[[image_1_article_69192]]

"Ureditev pravice do odklopa je delno povezana tudi z institutom dela na domu, saj se je z razvojem digitalizacije pospešila pojavnost dela na domu. Ker pa nove informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo nenehno dostopnost delavca, kar povzroča intenzifikacijo dela, daljšanje delovnega časa in zameglitev meje med službenim in zasebnim časom, ima uvedba tega instituta širši pomen z vidika zagotavljanja pravice do počitka vseh delavcev," izpostavijo iz MDDSZ.

V Evropski uniji obstajajo številni primeri dobrih praks glede pravice do odklopa. Podjetje Volkswagen je leta 2011 uvedlo politiko, kjer se strežniki elektronske pošte izklopijo 30 minut po koncu izmene in ponovno zaženejo 30 minut pred začetkom naslednje. Podjetje Daimler omogoča zaposlenim, da med dopustom nastavijo samodejni odgovor na e-pošto, ki sporočilo izbriše in pošiljatelja obvesti o izbrisu, z možnostjo posredovanja drugih kontaktov za nujne primere. Pravico do odklopa so uvedla tudi podjetja kot AXA Francija, Orange Francija, SAP, L'Oréal, Schneider Electric, BMW, IKEA in Vodafone Španija.

Sama politika ni dovolj, potreben je zakon pravice do odklopa

Na podlagi Eurofoundove ankete med kadrovskimi menedžerji in zaposlenimi, poročilo raziskuje zakonodajo držav članic EU o pravici do odklopa ter ocenjuje vpliv podjetniških politik na delovni čas, ravnovesje med delom in življenjem, zdravje, dobro počutje in zadovoljstvo na delovnem mestu. Ugotovitve ankete razkrivajo, da so delavci, ki redno delajo na daljavo z uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij, bolj nagnjeni k daljšemu delu, kot je pogodbeno določeno. Skoraj petina anketirancev je poročala, da dela dodatne ure, ker so v stiku zunaj delovnega časa.

Osem od desetih delavcev, tako v podjetjih z kot brez politike pravice do odklopa, redno prejema delovne komunikacije zunaj delovnega časa. V podjetjih brez te politike je več delavcev poročalo o težavah, kot so glavoboli, stres in anksioznost. Po drugi strani pa v podjetjih s to politiko dvakrat več delavcev navaja visoko zadovoljstvo z delom in boljše ravnotežje med delom in zasebnim življenjem.

Več kot 70 odstotkov delavcev v podjetjih s politiko pravice do odklopa meni, da ima ta politika pozitiven vpliv. Vendar sama politika ni dovolj; potrebni so dodatni ukrepi, kot so ozaveščanje o tveganjih stalne dosegljivosti, usposabljanje, ocenjevanje razlogov za prenaporno dosegljivost, omejevanje dosegljivosti izven delovnega časa in sistemi za spremljanje z rednim obravnavanjem rezultatov. Pomembno je uskladiti delovni čas z obremenitvijo, saj 37 odstotkov delavcev dela dodatne ure, da dokončajo naloge, ki jih niso mogli opraviti med delovnim časom.