Na Štajerski gospodarski zbornici (ŠGZ) so danes znova opozorili na posledice spremenjenega zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Kot je povedal predsednik zbornice Albert Kekec, se podjetja v regiji zaradi sprememb soočajo z velikimi težavami, saj so te neposredno prizadele okoli 2500 podjetij, ki zaposlujejo med 35.000 in 40.000 delavcev.

2500 podjetij, v katerih je kar 27.000 delavcev neposredno napotenih na delo v tujino

Kot poudarjajo na štajerski zbornici, pogodba o delovanju Evropske unije postavlja temelje za svobodo opravljanja storitev kot enega od osrednjih stebrov notranjega evropskega trga, skupaj s prostim gibanjem oseb in kapitala. "Ta svoboščina podjetjem s sedežem v eni od držav članic EU omogoča, da svoje storitve ponujajo v drugi državi članici, s čimer se spodbuja konkurenca, krepi se inovativnost in se ustvarjajo nova delovna mesta," je spomnil Kekec.

Kot je pojasnil, smo v Sloveniji v letih po gospodarski krizi zaznali skokovito povečanje obsega čezmejnega opravljanja storitev s strani slovenskih podjetij v drugih državah članicah EU. To je bil po njegovem nedvomno pozitiven kazalec, saj je odražal povečano gospodarsko aktivnost slovenskih podjetij na tujih trgih, z leti pa se je panoga zgolj krepila in razvijala.

Vendar na zbornici zdaj opozarjajo, da so se z implementacijo spremenjene zakonodaje razmere zaostrile, podjetja v podravski regiji pa se zaradi tega soočajo z velikimi težavami. Zakon je neposredno prizadel približno 2500 podjetij, v katerih je kar 27.000 delavcev neposredno napotenih na delo v tujino.

Visoke izgube in povečanje stroškov dela

Na ŠGZ so v sklopu interne raziskave ugotovili, da podjetja v večini beležijo visoke izgube in poročajo o več kot 30-odstotnem povečanju stroškov dela. Številni so bili primorani podjetja prestrukturirati in odpreti poslovalnice v tujini, nekateri med njimi so razglasili stečaj in podjetja zaprli.

Na ministrstvu za delo so kot glavni namen določbe zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je z letošnjim letom povišal prispevke za napotene delavce, izpostavili gradnjo konkurenčnosti gospodarstva na kakovosti storitev namesto na socialnem dampingu. Pri tem pa se štajerskim gospodarstvenikom poraja vprašanje, kakšno konkurenčnost lahko gradijo, če večina podjetij svoje sedeže seli v tujino.

Zato so danes znova opozorili na dejstvo, da se uresničuje scenarij, ki ga je v analizi učinkov sprememb zakona na slovensko gospodarstvo napovedal ekonomist Jože P. Damijan, ki je ugotavljal, da se bo izvoz storitev in število zaposlenih v panogah gradbeništva in tehničnih storitev drastično zmanjšal, posledično pa se bodo zmanjšali tudi prihodki v javne blagajne. To naj bi po njegovih izračunih pomenilo za 240 do 500 milijonov manj prispevkov v zdravstveno in pokojninsko blagajno, so še dodali, poroča STA.