O pripravi interventnega zakona danes z ministrom razpravljajo na seji upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). “Ukrepe, s katerimi smo v največji meri ohranili večino delovnih mest – subvencioniranje čakanja na delo, kritje dela fiksnih stroškov, univerzalni temeljni dohodek – bomo podaljšali do konca leta in korigirali v smeri pomoči tistim, ki so bili zaprti,” je v izjavi za medije pred stavbo GZS v Ljubljani povedal minister.

Med predvidenimi rešitvami je navedel zvišanje univerzalnega temeljnega dohodka za samozaposlene, ki so utrpeli več kot 50- in več kot 70-odstotni padec prihodkov za 150 in 400 evrov, nadomestilo dela prihodkov subjektom v turizmu, ki so bili večino časa zaprti, nadomestilo za izplačilo letošnjega regresa in oprostitev plačila koncesij za rabo termalne vode.

Počivalšek na seji upravnega odbora GZS pričakuje pripombe, s katerimi bodo lahko nadgradili zakonski predlog.

Sproščanje ukrepov – optimizem za naprej

Minister je sicer optimističen, da bodo s sproščanjem omejitvenih ukrepov – odprtje teras lokalov po vsej državi in strežba tudi v zaprtih prostorih v treh rumenih regijah ter odprtje nastanitev z do 30 sobami – in z odgovornim pristopom dosegli, da “bomo to krizo v zdravstvenem delu premagali in omogočili gostinstvu normalno revitalizacijo”.

Odločitev vlade za sproščanje ukrepov je označil za pomemben korak k odpiranju storitvenih dejavnosti, ki so bile večji del lanskega leta in letos zaprte. “Menim, da je to pomemben korak k temu, da bomo začeli živeti bolj normalno. To sicer ne pomeni, da se lahko sprostimo – vse odprte dejavnosti so podvržene strogim epidemiološkim ukrepom Nacionalnega inštituta za javno zdravje,” je dejal in dodal, da pa je to “osnova, da lahko bolj optimistično zremo naprej”.

GZS ugotavlja, da gospodarstvo okreva, a opozarja, da so v gospodarstvu različni segmenti, zato že od decembra vlado pozivajo k pametnemu in hitremu pristopu k pripravi devetega protikoronskega paketa. “Ugotavljamo, da je prizadeti del gospodarstva, ki je bil dolgo časa zaprt, pred razpadom sistema,” je dejal predsednik GZS Boštjan Gorjup in med temi panogami navedel gostinstvo, turizem in vse povezane dejavnosti.

Pozivi k devetemu PKP

Po njegovih besedah pričakujejo, da bosta ministrstvo za finance in Banka Slovenije uredila vse potrebno, da se bo moratorij na odplačilo kreditov podaljšal oz. da bodo optimizirali poroštveno shemo, “ki danes ne deluje in lahko vodi v kolaps te branže”. Zato pozivajo k pripravi devetega paketa, ki bo “izdatno” podprl to dejavnost in ji omogočil preživetje.

Počivalšek je izrazil upanje, da bodo skupaj dosegli, da bo moratorij podaljšan. Povedal je, da imajo težave v odnosu do Evropske bančne agencije, s katero se morajo prek ministrstva za finance in ob soglasju z Banko Slovenije o tem ukrepu dogovoriti.

Predsednik upravnega odbora GZS Koroške gospodarske zbornice in direktor družbe Vabo, ki med drugim ponuja nastanitve, Boštjan Paradiž je dejal, da v interventnem zakonu pričakujejo zagonska sredstva za odprtje in ohranitev dejavnosti. Z dosedanjimi ukrepi po protikoronskih zakonih so po njegovih besedah namreč pridobili premalo sredstev, da bi lahko likvidnostno preživeli in ponovno zagnali dejavnost.

Nujno je do konca leta na sistemski ravni podaljšati moratorij na kredite, saj da bodo v primeru individualnega prestrukturiranja kreditov vsi turistični delavci “dve leti priklopljeni na preživetje” in si ne bodo mogli privoščiti razvoja in novih investicij, zaradi česar bo razvoj turizma v Sloveniji zastal.

Napol prazen ali napol poln kozarec?

Nujno je po njegovem mnenju tudi poenostaviti poroštveno shemo, po kateri bi prišli do nujnih likvidnostnih sredstev za repromaterial, plače … “Turizem ni več takšen, kot je bil – obravnava gosta je prišla na raven ‘a la carte’, pravila NIJZ so postala smernice turizma in nam nalagajo velike prilagoditve. To pomeni, da bomo morali zagotoviti dodatne prostore in revitalizirati obstoječe, urediti terase … Za to so potrebna zagonska sredstva,” je dejal Paradiž in izrazil upanje, da jim bo država prisluhnila. V nasprotnem primeru jim grozi propad dejavnosti in, kot najpomembnejše, izguba kadra, ki so ga vzgajali zadnjih 15 let.

Počivalšek je na novinarsko vprašanje glede kritik hotelirjev, da so za odprtje izvedeli pozno, saj potrebujejo čas za zagon, odgovoril, da “lahko vedno gledamo, da je kozarec napol pol ali napol prazen”. “To je prvi korak, s katerim začenjamo novo ero. Hotelirji so za to izvedeli takoj, ko smo odlok sprejeli. Bral sem odzive – govorimo o enem predsedniku združenja … Treba je biti kritičen do ukrepov, ki jih sprejemamo, ampak naredili smo pomemben korak, ki omogoča začetek nove ere v turizmu. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi lahko prišli do tega, da bomo v relativno kratkem času lahko normalno poslovali v vsej branži. Začetek je pa težak,” je dejal.

STA