Ker smo v Sloveniji konopljo v medicinske namene “legalizirali” že pred temi leti, od umestitve v II skupino pa se ni storilo absolutno nič, so prednost očitno izkoristili vsi okrog nas, celo Hrvati. Pred dnevi smo že zapisali, da so končno sprejeli zakon, po katerem se konoplja lahko goji v medicinske namene, a z odločno prednostjo: gojili bodo lahko na lastni zemlji. Gojile bodo lahko pravne osebe oziroma podjetja, ki bodo od države dobili koncesijo, končni produkt pa bo pristal v lekarnah, in sicer s cenami, ki bodo dovolj nizke, da se iz tujine ne bo izplačalo uvažati. Vse to so storili le v pičlih nekaj mesecih – ker so tako pač hoteli. Pri nas očitno nočejo. “Države, ki so zaznale dogajanje na konopljinem trgu, potencial konoplje in ki razumejo prednosti pravočasne primerne zakonske ureditve tega področja nas, seveda, zopet prehitevajo. Apeliramo na vse parlamentarne stranke, da to področje primerno uredijo zdaj, kajti že včeraj bi bilo prepozno,” so dejali v Piratski stranki.

Odlični pogoji za gojenje

V Sloveniji bi (in je že) konoplja uspevala odlično, saj imamo za to na voljo vse potrebne pogoje, med katerimi prednjači zlasti primerno podnebje. Raste na večini talnih tipov, seveda če je primerno oskrbljena s hranili in seveda z vlago – to velja posebej za prodnata tla. A kot opozarja Urška Orehek iz Zadruge Konopko, zemlja ne sme biti tretirana s škropivi, saj to močno vpliva na njeno rast. Po besedah Franca Bavca iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede so potenciali rabe zelo raznoliki, sam pa stavi na rabo vlaken za naravne izolacije in gradbene elemente. Na ta način bi lahko očistili iz njiv tudi težke kovine, saj požeta konoplja iz tal odvzame tudi veliko težkih kovin.

Uradnikom predstavili svoje stališče, dobili pa le – zvok čričkov v ozadju

Marca so se v zadrugi Konopko sešli z uradniki ministrstva za kmetijstvo, ki pri nas poleg ministrstva za notranje zadeve in zdravje ureja področje konoplje, in predstavili svoj predlog o spremembi pravilnika o gojenju konoplje in maka. Po obstoječem pravilniku se ne sme gojiti nikjer drugje, kakor na kmetijskih površinah neposredno na tleh, prav tako je prepovedano kloniranje in hramba sadik. Obenem je dovoljena stopnja učinkovine THC prenizka in tako ne moremo konkurirati z evropskimi državami, v katerih je THC dovoljen v nekoliko večjih odmerkih na rastlino.

V Zadrugi so torej s pojasnili zakaj in kako se lotiti spremembe pravilnika, da bi lahko konkurirali “ta večjim”, predlagali povečanje dovoljene učinkovine THC, gojenje v rastlinjakih in na domačih vrtovih. Ko so zaključili predstavitev pa le – zven čričkov nekje v daljavi. “Nismo dobili nobenega občutka, da imajo sploh kak posluh za te zadeve,” je bila kritična Urška Orehek iz Zadruge Konopko. Mar v Sloveniji uradniki vodijo državo? “Vse kaže, da ja,” odgovarja.

Kmetijska zemljišča raje prazna

Nikakor pa nismo nikakršna konkurenca niti s strani temu (ne)namenjenih zemljišč. Po zadnjih podatkih je v Sloveniji z industrijsko konopljo posajenih 290 hektarjev, kar je smešno malo v primerjavi s kako Romunijo, kjer ima en kmet v lasti 500 hektarjev industrijske konoplje. “Vse skupaj je potrebno prilagoditi potrebam trga, ki jih mi v nobenem pogledu ne dosegamo,” je še dejala. Pa vendar problem ni v manjku kmetijskih zemljišč, teh je vendar na pretek, a kakih? Takih, ki samevajo in jih ne obdeluje nihče. Po podatkih Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS ima država v lasti 60.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, kar je le pičlih 9 odstotkov. Koliko je še vseh drugih zasebnih zemljišč, ki prav tako samevajo? Teh podatkov očitno nima nihče. Pa vendar pravila sklada določajo, da “se na državnih kmetijskih zemljiščih lahko pridelujejo le rastline, ki služijo prehrani ljudi neposredno ali prek krmnih rastlin in travinja, za krmo živali.” Konopljo lahko prav tako umestimo kot hrano, a ne neposredno, navsezadnje je treba olje, smolo in druge učinkovine iz nje izvleči, tako da gre še za en birokratski kiks, s katerim si država dela medvedjo uslugo. “Sploh pa ni sprejemljivo, da se prehranska dopolnila, ki bazirajo na CBD-ju, ne smejo predelovati v Sloveniji, lahko pa se prodajajo. Po našem vedenju bi mnoga domača podjetja raje sama pridelovala CBD prehranska dopolnila in CBD osnovo za kozmetični namen, kot da to blago uvažajo iz tujine,” so dejali Pirati.

“Naj omenimo, da je uporaba medicinske konoplje v Sloveniji že dovoljena, ni pa dovoljena njena pridelava in predelava. Kar pomeni, da smo tudi na tem področju ta hip popolnoma odvisni od uvoza in dajemo zaslužek uvoznikom in tujim pridelovalcem in predelovalcem konoplje za medicinski namen,” so o gospodarski dobrobiti konoplje dejali v Piratski stranki, kjer si že dolgo prizadevajo za legalizacijo in regulacijo konoplje v celoti.

V Jugoslaviji nameravali odpreti svetovni center za konopljo z zelo obsežno pridelavo

Dolgo tega, vse do prve svetovne vojne, se je, kot so pred kratkim nedavno razkrili v Delu, v Ljubljani dalo legalno kupiti zvitke marihuane. Šlo je za tako imenovane čistake, ki jih je čislala vsa Avstro-ogrska. Proizvajal jih je lekarnar J. v. Trnkóczy. A po prvi svetovni vojni so se ukrepi precej zaostrili in konopljo so pričeli sistematično odstranjevati s kmetij. Po besedah Franca Bavca iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru pa se je v bivši Jugoslaviji pridelovala izključno industrijska konoplja, imeli so 27 vrvarn. Pred razpadom Jugoslavije je FAO (Food and Agriculture Organization of the United Nations) v Vojvodini nameraval vzpostaviti svetovni center za konopljo z zelo obsežno pridelavo. Do slednjega iz neznanih razlogov ni prišlo. Z izvzemom Slovenije pa v ostalih delih Juge ni bilo nikdar prepovedi pridelave industrijske konoplje. “Prepoved v Sloveniji je bila predmet nepoznavanja in napačnega zapisa v uradnih dokumentih, kjer le-ta ni bila eksplicitno navedena.” Vas to na kaj spominja?

Tržna niša: Domača ‘gandža’, “Made in Slovenia”

Kot nam je zaupala Orehkova, je na naši zemlji rasla avtohtona sorta sative, torej visokorasla sorta z manjšo vsebnostjo THC-ja in večjo vsebnostjo CBD-ja. “Zaradi dragih postopkov predelave konoplje v medicinski namen pa je seveda dobrodošla konoplja s čim večjo vsebnostjo THC-ja ali CBD-ja (večja kot je vsebnost ene ali druge substance, manjši je strošek predelave glede na vsebnost),” nam je zaupala. Glede na to da nas vse države prehitevajo po levi in desni, sosednji Avstrijci so to storili že zdavnaj, pa se nekako še vendar lahko poberemo iz te godlje. Lahko bi, navsezadnje, promovirali avtohtono sorto “Made in Slovenia”, obudili tisto slovito sativo, ki je bila nekdaj že prodajni hit, morda pa bo spet. Če bi seveda kje še hranili semena.

Avtohtona semena izgubljena v zgodovini?

Slednja je bilo za namembnost prispevka skoraj nemogoče izslediti, saj nihče ne ve, kdo bi jih lahko še hranil. Nima jih niti kmetovalec Dejan Rangejo, ki mu je v 80ih policija sežgala cel nasad konoplje, baje prav avtohtone sorte. Upanja nima niti Anton Ivančič iz Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. “Naše avtohtone sorte so že zdavnaj izginile. Je pa res, da obstajajo neke male zbirke konoplje, za katere pa ne verjamem, da izvirajo iz naših območij, saj je bila konoplja predolgo administrativno prepovedana. Če kdo ima kakšno ‘avtohtono’ sorto konoplje, ga vprašajte, od kod izvira,” je o tem povedal Ivančič. Naše zadnje upanje je lahko še dr. Borut Bohanec s Fakultete za biosistemske vede v Ljubljani, ki ima kot edini v Sloveniji dovoljenje za gensko križanje konoplje v medicinske namene, pri čemer najprimernejše sorte križajo med seboj z namenom pridobitve novih sort za podjetje MGC Pharma.

“V preteklosti so obstajale neke slovenske sorte (npr. ‘Rudnik’ in ‘Pesnica’), toda danes na sortni listni ni slovenskih sort konoplje. Kot je meni znano, so na UVHVVR prejeli prijavo za registracijo slovenske ohranjevalne sorte. Si pa na Biotehniški fakulteti prizadevamo pridobiti slovensko sorto konoplje s križanjem tujih sort, ki pri nas najbolje uspevajo. Začetek vzgoje lastnih sort je bil zastavljen tudi znotraj projekta CRP »V4-1611 – Pridelava industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) v Sloveniji«, katerega vodja je dr. Barbara Čeh iz IHPS,” je za Maribor24 povedala doc. dr. Jana Murovec, sodelavka dr. Bohanca na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.

Po besedah slednje so bile verjetno slovenske sorte bolj prilagojene za rast v naših pedo-klimatskih razmerah, sklepajo tudi, da so imele visoke pridelke semena in/ali stebel (vlaken). Glede vsebnosti kanabinoidov pa je brez narejenih biokemičnih analiz nemogoče sklepati.