Slovenci se, glede na poročilo Banke Slovenije o poslovanju bank za junij, vse bolj zadolžujemo in banke zaprošamo za vse več stanovanjskih kreditev. Stanovanjskih posojil imamo za kar 8,803 milijarde evrov, količina le teh je v enem letu narasla za 6,5 odstotka. V prvi polovici letošnjega leta so banke odobrile za skoraj 50 odstotkov več novih stanovanjskih posojil kot lani v istem časovnem obdobju, poroča Žurnal24.

Aprila fiksno obrestno mero pod 3 % ponujala le DSB, kaj pa danes?

Razlog, nasprotno s prvim pomislekom ob zgornjih številkah, niso nižje obrestne mere, saj banke v drugi polovici leta obrestnih mer ne znižujejo več, oziroma toliko, kot v začetku leta. Po podatkih SURS-a sta v septembru mesečna temeljna obrestna mera 0,3-odstotna, letna temeljna obrestna mera pa 3,71-odstotna. Primerjava, ki jo je omenjeni medij izvedel letošnjega aprila, kaže, da so v vmesnem obdobju fiksno obrestno mero znižale tri banke - Sparkasse, Delavska hranilnica in Intesa Sanpaolo, v NLB pa so znižali pribitek k spremenljivi obrestni meri euribor.

Aprila je fiksno obrestno mero pod tremi odstotki ponujala zgolj DBS, ob koncu akcije pa je takšno obrestno mero bilo mogoče dobiti tudi v Gorenjski banki. Danes kredite z obrestno mero pod tremi odstotki nudita še Delavska hranilnica in Intesa Sanpaolo. Tako je 100.000 evrov vreden kredit z odplačilno dobo 20 let pri prvi cenejši za nekaj več kot dva tisoč evrov, pri drugi pa za več kot pet tisoč evrov.

Tudi v Sparkasse so posojila ugodnejša kot aprila, približno za 2300 evrov, a je oglaševana obrestna mera pri njih še naprej nad tremi odstotki. V OTP Banki se pogoji financiranja oziroma obrestne mere od aprila niso spremenili.

Kredit pri NLB cenejši za več kot 5000 evrov

Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero, vezano na trimesečni ali šestmesečni euribor, je slika podobna. Septembra so ti krediti ugodnejši kot aprila - ne zaradi nižjih pribitkov, temveč zaradi padca vrednosti euriborja. Aprila sta bila trimesečni in šestmesečni euribor pri okoli 2,3 oziroma 2,4 odstotka, pri septembrskih izračunih pa banke upoštevajo vrednosti 2,05 za trimesečnega in 2,07 za šestmesečnega euriborja (stanje 1. septembra), piše Žurnal24.

Kar zadeva prihodnost, gibanje euriborja ostaja nepredvidljivo. Nekateri analitiki menijo, da bi jeseni lahko še nekoliko padel, nato pa se stabiliziral in morda celo obrnil navzgor. Trenutno pa velja, da so banke fiksne obrestne mere že umirile. Prav tako ni pričakovati, da bi ECB (European Central Bank) na naslednjem zasedanju znižala temeljne obrestne mere, saj inflacija še vedno vztraja pri okoli dveh odstotkih.

Čeprav tokratni padec euriborja ni tako občuten kot v začetku leta, pa se kljub temu pozna pri izračunih. Posojila so zdaj cenejša za približno 2500 do 3500 evrov - izjema je NLB, kjer so poleg tega znižali tudi pribitek, zato je njihov kredit cenejši za več kot 5000 evrov. Pomembno pa je dodati, da so ti izračuni zgolj informativne narave - prihranki bi obstali le, če bi se euribor skozi celotno obdobje odplačevanja ne spreminjal, še dodaja omenjeni medij.