Kot so v objavi na svojih spletnih straneh pojasnili v ECB, je svet odločitev sprejel po uspešnem zaključku pripravljalne faze, ki so jo centralne banke evrskega območja začele novembra 2023 in v njej položile temelje za izdajo digitalne različice skupne evropske valute.

"Odločitev sveta ECB je skladna z zahtevo voditeljev držav in vlad EU, da naj se priprave na digitalni evro pospešijo, kot je bilo nedavno izraženo na vrhu držav območja z evrom," so navedli.

Zagotovili so, da bo digitalni evro ohranjal svobodo izbire in zasebnost Evropejcev ter ščitil evropsko denarno suverenost in ekonomsko varnost. Spodbujal bo inovacije na področju plačil ter prispeval k temu, da so plačila v Evropi konkurenčna, zanesljiva in vključujoča.

"Evrosistem bo priprave izvajal fleksibilno, pri čemer bo upošteval pozive voditeljev držav v območju evra, da naj bo čim prej pripravljen na morebitno izdajo digitalnega evra, obenem pa tudi dejstvo, da zakonodajni postopek še ni zaključen," so napovedali.

Končna odločitev po sprejetju zakonodaje

Svet ECB bo tako končno odločitev o tem, ali naj izda digitalni evro in na kateri datum, sprejel šele po tistem, ko bo potrjena zakonodaja.

Kot je ob tem poudaril član izvršilnega odbora ECB Piero Cipollone, ki predseduje delovni skupini na visoki ravni za digitalni evro, gre za skupno prizadevanje evropski denarni sistem pripraviti na zahteve prihodnosti.

"Digitalni evro bo ljudem omogočil, da prednosti gotovine izkoriščajo tudi v digitalni dobi. S tem bo okrepil odpornost evropskega plačilnega okolja, znižal stroške za trgovce ter ustvaril platformo, na kateri bodo zasebna podjetja lahko razvijala inovacije, širila obseg poslovanja in konkurirala," je dodal.

Stroški razvoja ocenjeni na 1,3 milijarde

Končni stroški digitalnega evra - tako za razvoj kot delovanje - bodo odvisni od končne zasnove, kar zajema tudi komponente in povezane storitve, ki jih je treba razviti. Skupni stroški razvoja bodo po ocenah znašali 1,3 milijarde evrov do prve izdaje, ki se zdaj pričakuje v letu 2029.

Operativni stroški po letu 2029 bodo predvidoma znašali približno 320 milijonov evrov letno. Te stroške bi kril evrosistem, podobno kot krije stroške proizvodnje in izdajanja evrskih bankovcev. Tako kot pri bankovcih se bodo ti stroški predvidoma krili z ustvarjenimi prihodki od izdajanja.