Na inšpektoratu za delo (IRSD) zaposlene opozarjajo na previdnost pri sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi.

Fotografija je simbolična

V tem primeru posamezniku namreč ne pripada nadomestilo za brezposelnost, niti odpravnina. Da je sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi veljaven, pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji. V primeru sporazumne odpovedi zaposlitve zakon o delovnih razmerjih določa, da pogodba o zaposlitvi preneha veljati s pisnim sporazumom med delodajalcem in delavcem, ki mora biti izraz resnične in prave volje obeh vključenih strani, pojasnjujejo na inšpektoratu za delo.

Da je sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi veljaven, mora biti sklenjen v pisni obliki, prav tako ne sme biti dosežen s silo, grožnjo ali prevaro. Delodajalec pa mora delavca ob prenehanju delovnega razmerja tudi pisno obvestiti o pravicah glede zavarovanja za primer brezposelnosti.

Kot še opozarjajo na delovnem inšpektoratu, se delodajalci v primeru sporazumnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi izognejo tudi zakonsko določenim pogojem, na podlagi katerih sploh lahko odpovedo pogodbo o zaposlitvi. V tem primeru se lahko izognejo tudi odpovednemu roku, ki je določen za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Zaposleni pa lahko veljavnost sporazumne odpovedi izpodbijajo le na pristojnem delovnem sodišču.

Če obstaja sum, da je delodajalec v sporazumni odpovedi ponaredil podpis delavca, mora delavec zaradi suma storitve kaznivega dejanja vložiti prijavo na policijo. V luči takšnih primerov na inšpektoratu delavcem zato svetujejo, da ne podpisujejo praznih listov papirja, ki bi jih lahko delodajalci kasneje uporabili proti njihovi volji.

Morebitna odjava iz zavarovanja v času, ko delovno razmerje še traja, pa predstavlja zaposlovanje na črno, nadzor nad katerim izvaja Finančna uprava RS, so še dodali.

STA