Kriza avtomobilske industrije je očitno prizadela tudi največjega delodajalca v Slovenskih goricah - Lenarško Tovarno bovdenov in plastike (TBP). V uredništvo smo namreč prejeli več zapisov delavcev podjetja, kjer so opozorili na množična odpuščanja. Podjetje naj bi po zapisu anonimnega vira v lanskem letu prekinilo sodelovanje z vsemi študenti, odpustili naj bi tudi veliko število redno zaposlenih, en izmed naših virov pa je v svojem zapisu opozorili tudi na domnevno sporno ravnanje z delavci.
Kot opisuje, je skupina delavcev 15. novembra dobila odpoved, njihov zadnji delovni dan je bil 15. decembra 2024. Naslednji dan pa naj bi podjetje izdalo odlok, da nagrado za poslovno uspešnost prejmejo samo tisti, ki so zaposleni na dan 16. decembra in da bo ta izplačana glede na prisotnost na delovnem mestu. »Jaz mislim da so s tem odlokom zaposlene oškodovali in so z njimi ravnali diskriminatorno. Kaj pa je s temi delavci, ki so celo leto delali od ponedeljka do sobote tri izmene, nadure in jim je delovno razmerje prenehalo 15. v mescu? A ti pa niso pripomogli k delovni uspešnosti?« se še glasi zapis našega vira.
Zaradi krize in padca naročil primorani zmanjšati število zaposlenih
Za pojasnila smo se obrnili na vodstvo podjetja. Direktor dr. Danilo Rojko uvodoma potrdi, da so bili v lanskem letu zaradi krize v avtomobilski industriji in posledično padca naročil v daljšem časovnem obdobju, primorani zmanjšati število zaposlenih. »Zmanjšanje je bilo delno iz naslova upokojevanja in delno zaradi izteka oz. prekinitve pogodb, pri čemer se je postopalo skladno z veljavno zakonodajo in visokimi etičnimi načeli, ki veljajo v podjetju. To je vključevalo tudi individualne razgovore z zaposlenimi, ki so bili vključeni v plan zmanjševanja števila zaposlenih in so jih opravile pristojne službe v podjetju,« pojasnjuje dr. Rojko.
V okviru zmanjševanja števila zaposlenih se je omejil obsega sodelovanja z zaposlitvenimi agencijami ter študentskim servisom, saj so po besedah direktorja imeli cilj, da delo zadrži čim več redno zaposlenih iz matične družbe, ki trenutno zaposluje dobrih 700 ljudi.
Nadaljnjih odpuščanj trenutno ne načrtujejo
»Kot je znano, je avtomobilski trg zelo volatilen, kar se je v preteklem letu odražalo tudi v nihanju naročil,« opozori dr. Rojko in ob tem doda, da se je obseg naročil trenutno stabiliziral in se nadaljnjega zmanjševanja zaposlenih ne načrtuje.
Po napovedih je po koncu prvega kvartala sicer pričakovati manjšo rast prodaje avtomobilov, kar bo imelo pozitiven vpliv tudi na obseg poslovanje družbe, pravi direktor. »Ker je evropsko gospodarstvo v precejšnjih težavah in je nemogoče napovedovati izhod iz trenutne krize, se za ublažitev trenutnih razmer v podjetju koristijo tako notranje rezerve, kot tudi aktivno iskanje poslov na drugih področjih izven avtomobilske industrije s ciljem zagotavljanja dela obstoječim zaposlenim, še zlasti v primeru nadaljnjega poglabljanja krize v avtomobilski industriji,« pravi dr. Rojko.
Če se bo kriza poglabljala pa se poleg notranjih rezerv načrtuje tudi možnost koriščenja pomoči države v okviru subvencioniranja skrajšanega delovnika, ki pa je še v pripravi. »Bo pa potrebno, za kar v podjetju že tečejo aktivnosti, v bližnji prihodnosti izvesti diverzifikacijo proizvodnih programov in prestrukturiranje določenih delov podjetja«.
ESS potrdil krizno shemo skrajšanega delovnika
Socialni partnerji so na nedavni seji ESS soglasno potrdili predlog zakona o vzpostavitvi krizne sheme skrajšanega delovnega časa, ki gre sedaj v javno razpravo. Kot je povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, bodo o njegovi vsebini v prihodnjih dveh tednih opravili javno razpravo in medresorsko obravnavo, vlada pa ga bo nato obravnavala v prvem tednu februarja in ga poslala v zakonodajni postopek po skrajšanem postopku, da bo lahko začel veljati v najkrajšem času, je napovedal.
S predlogom zakona želijo po ministrovih besedah zaščititi delovna mesta in pomagati podjetjem, da bodo lažje prebrodila krizo, ki se v nekaterih industrijskih panogah napoveduje za letos.
V skladu z zakonom bo lahko vlada v primeru, da se take napovedi v gospodarstvu uresničijo, aktivirala shemo, po kateri bodo lahko podjetja, ki zaposlenim ne bodo mogla zagotavljati dela, upravičena do delnega povračila nadomestila plače delavcev za skrajšani delovni čas.
Ob izdaji odpovedi izplačilo poslovne uspešnosti še ni bilo predvideno
Med očitki delavcev je bilo tudi vprašanje, ali je podjetje odpuščalo zaposlene tik pred izplačilom nagrade za poslovno uspešnost, da bi jim s tem preprečilo prejem sredstev. Direktor te trditve zavrača kot napačne. »Datum prenehanja delovnega razmerja je v primeru odpovedi pogodbe odvisen od dolžine odpovednega roka, kateri se izračuna glede na čas trajanja zaposlitve v podjetju in datuma začetka veljavnosti sklepa o odpovedi. Samo izplačilo poslovne uspešnosti ureja podjetniška kolektivna pogodba in določa pravico do izplačila oziroma upravičence do izplačila zaposlenim, kateri so na dan izplačila poslovne uspešnosti v delovnem razmerju v podjetju. «
Obenem pojasnjuje, da ob izdaji odpovedi pogodbe sploh še ni bilo predvideno izplačilo poslovne uspešnosti: »Glede na dejstvo, da ob izdaji odpovedi izplačilo poslovne uspešnosti sploh ni bilo predvideno, tudi ni povezave med iztekom odpovednega roka ter presečnim datumom, ki določa upravičence do izplačila poslovne uspešnosti«.
Do sklepa o nagradi, ki je znašala 300 evrov, je prišlo šele pozno v mesecu decembru, ko so bile pripravljene ocene poslovanja in likvidnostne razmere podjetja: »Kot je v podjetju praksa že vrsto let, se izplačilo poslovne uspešnosti izvede v mesecu decembru istočasno ob izplačilu osebnega dohodka. Na podlagi ocen poslovanja in likvidnostne situacije, se je zelo pozno v mesecu decembru sprejel sklep o izplačilu poslovne uspešnosti,« še pojasni direktor družbe.
