Na včerajšnjem posvetu Štajerske gospodarske zbornice pod naslovom Predstavitev učinkov sprememb zakona o minimalni plači so gospodarstveniki razpravljali o problematiki sprememb na področju minimalne plače, do katerih naj bi prišlo s 1. januarjem prihodnjega leta, ko bo novela v celoti stopila v veljavo.

Takrat bodo iz minimalne plače izvzeti vsi dodatki, določeni z zakonom in drugimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi.

Menijo, da gre za velike obremenitve gospodarstva

Po mnenju direktorice ŠGZ Aleksandre Podgornik gre za zelo velike spremembe ter obremenitve gospodarstva in današnji posvet je bil namenjen seznanitvi z učinki novele in posledičnemu vplivu na konkurenčnost gospodarstva kot celote, posameznih panog in podjetij, na plačna razmerja med zaposlenimi, zaposlovanje, na bonitetno oceno Slovenije in predvsem razmislekom o odzivih gospodarstva na posledice uveljavitve novele.

Nepopravljive posledice in gospodarska škoda?

Na posvetu je direktorica pravne službe GZS dr. Katarina Prebil pojasnila, da so sprejete spremembe zakona o minimalni plači kar za dve leti vnaprej določile višino minimalne plače. Spremenila se je tudi definicija minimalne plače, kar vpliva na povišanje minimalne plače in tudi na okvire plačnih ter kadrovskih sistemov podjetij. Posebej je izpostavila, da ni problem v zviševanju zneska minimalne plače, če se pri tem sledi ciljem in namenu vzpostavitve sistema minimalne plače, če je spoštovan socialni dialog in obstajajo utemeljene strokovne podlage, da država poseže v plačne sisteme podjetij.

Spremembe sistema minimalne plače v letu 2018 pa so bile izvedene brez spoštovanja socialnega dialoga, je pojasnila dr. Katarina Prebil in dodala: »Nespoštovanje socialnega dialoga vodi v centralno oblastno vodenje in nadzor gospodarstva, kar ima lahko nepopravljive posledice in povzroča gospodarstvu škodo.«

Več kot polovica naj bi prejemala doplačilo do minimalne plače

Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je izpostavil, da bo po izračunih GZS v 2020 kot posledica učinkovanja novele Zakona o minimalni plači 51 odstotkov zaposlenih prejemalo doplačila do minimalne plače:

»Dosegamo rekordno zaposlenost, masa plač v gospodarstvu se je v zadnjem desetletju povečala za 24 %, število prejemnikov minimalne plače pa je do letos upadalo. V zadnjih letih se je v Sloveniji razmerje med minimalno in povprečno plačo zvišalo, in sicer s 44,2 % minimalne plače v letu 2009 na 54,1 % v letu 2018. V letu 2018 je bila Slovenija na 1. mestu po deležu minimalne plače v povprečni plači. S 1. januarjem 2020 se bo razmerje med minimalno in povprečno plačo dvignilo še za 1 odstotno točko, na 55 %. Dejstvo je, da minimalna plača povzroča uravnilovko in manjša delež mase plač za variabilno nagrajevanje.«

Gospodarstveniki so izpostavili konkretne učinke novele zakona, ki se jim bodo morali sicer prilagoditi, kar bo v posameznih podjetjih lahko pomenilo tudi odpuščanja. Tudi zato razmišljajo o možnih aktivnostih za spremembo novele Zakona o minimalni plači.