Ker so v prvi polovici leta porabili več kot polovico vseh izdatkov, v drugi polovici leta pa se ti utegnejo še povečati, ministrstvu grozi več desetmilijonski minus.
Ministrstvo za delo pod vodstvom Ksenije Klampfer se je znašlo v finančni zagati, saj jim utegne neznano kam izginiti 86 milijonov evrov. Po pisanju Dnevnika so na ministrstvu pojasnili, da je do večjega primanjkljaja prišlo zaradi socialnih izdatkov, v resnici pa so izdatki iz neznanega razloga zrasli šele poleti. Že v prvi polovici leta so porabili 52,7 odstotka sredstev, torej več pol polovico, sodeč po finančnih podatkih pa utegnejo v drugi polovici leta porabiti še več.  Na ministrstvi medtem zagotavljajo, da bodo zadeve rešili sami, dejansko pa po pisanju Dnevnika pričakujejo pomoč države. A finančni minister Bertoncelj in premier Šarec zahtevata, naj probleme rešijo sami.

Največ bi morali pobrati z ministrstva za finance

»S finančnim ministrstvom smo vseskozi v stiku, skupaj iščemo rešitve in notranje rezerve, tako da ni nikakršne bojazni, da katera od zakonskih pravic upravičencem ne bi bila izplačana,« za Dnevnik pravijo na ministrstvu za delo. Za imenovani časnik pa je vodstvena oseba iz ministrstva za delo zaupala, da bodo dejansko morala velik primanjkljaj pokriti proračunska sredstva drugih ministrstev, največ z ministrstva za finance, ki bi naj letos prihranilo pri doplačilih v pokojninsko blagajno. Minister za finance slednji ukrep označuje za skrajnega, nad ministrstvom za delo pa naj bi bil zelo razočaran, zato jim je naložil neformalne posvete s fiskalnim svetom.

Če bodo v drugi polovici leta zapravili toliko kot v prvi, bi to pomenilo 86 milijonov evrov primanjkljaja

Ministrstvo za delo ima skupno na voljo 1,6 milijarde evrov, zapravili so že več kot polovico. Če bi v drugi polovici zapravili toliko kot v prvi, bi to pomenilo 86 milijonov evrov primanjkljaja. Ministrica za delo pojasnjuje, da so več zapravili zaradi želje ministrstva in vlade po izboljšanju socialnega stanja najbolj ranljivih skupin. Ni pa jasno, kako vseh teh izdatkov niso mogli predvideti prej, ko se je sprejemal rebalans proračuna.

Največ dejansko porabili v avgustu, a ni jasno zakaj

Po podatkih, ki so ga na Dnevniku prejeli z ministrstva, pa navedeni sploh niso pravi razlogi za primanjkljaj. Zneski socialni transferjev so se namreč povečali šele avgusta in ne v celotnem obdobju šestih meseceh od sprejema rebalansa. Tako je povsem mogoče, da se bodo izdatki v drugi polovici leta še povišali.

Ukinili bi dodatek za prostovoljno delo

Na ministrstvu za delo bi naj bila v pripravi dva zakona, s katerima bi zmanjšali izdatke, prav tako želijo ukiniti dodatek za aktivnost revnih prostovoljcev in revnih delavcev. Po njihovem bi naj takšen dodatek brezposelne odvrnil od iskanja službe. Dejansko pa je večina tistih, ki dobivajo dodatek, že zaposlenih, a imajo tako nizko plačo, da so upravičeni do pomoči.