Slovenija po besedah ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška nasprotuje načrtom za centralizacijo izvajanja evropske kohezijske politike po modelu mehanizma za okrevanje in odpornost v odzivu na pandemijo covida-19. To je po Jevškovih besedah tudi stališče drugih članic EU iz skupine t. i. prijateljic kohezije.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je na ljubljanski fakulteti za javno upravo danes pripravilo drugi nacionalni posvet o koheziji po letu 2027 oz. v naslednjem večletnem finančnem obdobju EU 2028-2034.
To ni samo stališče Slovenije, ampak je stališče 15 članic EU
Kot so sporočili z ministrstva, je minister Jevšek v uvodnem nagovoru poudaril zavezanost Slovenije za ohranitev osrednjih načel kohezije.
"Slovenija ne bo pristala, da se kohezijski denar centralizira po modelu načrta za okrevanje in odpornost. Kohezija je namenjena regijam. Mi želimo močne regije. Mi želimo okrepiti regije," je bil jasen.
Poskusi centralizacije evropske kohezijske politike v prihodnosti, združevanje vseh skladov in programov na ravni države pod enoten dokument je po Jevškovih besedah korak stran od mest in regij, ki so bližje državljanom in bolje prepoznajo potrebe ljudi.
"To ni samo stališče Slovenije, ampak je stališče 15 članic EU, prijateljic kohezije," je dejal minister. Skupino poleg Slovenije sestavljajo še Bolgarija, Ciper, Češka, Estonija, Grčija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Italija in Hrvaška.
Po Jevškovih pojasnilih se Slovenija zavzema, da obseg kohezijskih sredstev ostane vsaj na enaki ravni, kot je v sedanjem večletnem proračunu EU, to pomeni približno 378 milijard evrov v stalnih cenah iz 2018.
Predlog predstavljen v drugi polovici prihodnjega leta
Evropska komisija naj bi sicer predlog prihodnjega večletnega finančnega okvirja EU za obdobje 2028-2034 predstavila v drugi polovici prihodnjega leta, je pa že začela interna posvetovanja.
Glede na enega od internih dokumentov, ki ga je pridobil bruseljski portal Politico, bi po novem sredstva, namenjena kmetijstvu in koheziji, članice namesto prek različnih programov prejele v okviru enega nacionalnega načrta po zgledu načrtov za okrevanje in odpornost. V njih so opredeljene reforme in drugi ukrepi, ki jih morajo članice sprejeti, da prejmejo sredstva iz sklada za okrevanje po pandemiji.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je sicer javna posvetovanja o prihodnosti kohezijske politike po letu 2027 začelo septembra. Na posvetih prejete predloge in mnenja bo posredovalo Evropski komisiji s ciljem, da bi dosegli boljši in bolj prožen zakonodajni okvir kohezije po letu 2027, še poroča STA.
