Trgovine brez embalaže si tudi v Sloveniji utirajo pot na trg. Prva in še vedno edina »zero waste« trgovina v Podravju Zelena japka, ki deluje na Mali tržnici v Mariboru, po šestih letih obstoja beleži dobre rezultate, čeprav ni lahko preživeti na trgu, pravi predsednica društva Pupillam Iris Magajna, poroča STA.
Šest let brez plastične embalaže in drugega odpada
"Vedno več je posameznikov in organizacij, ki razumejo naša prizadevanja," je ob današnji obeležitvi šestih let obstoja te trgovine brez plastične embalaže in drugega odpada povedala Magajna.
Trgovino je društvo Pupillam odprlo maja 2019 kot prvo trgovino blagovne znamke Kupujem odgovorno, ki ozavešča potrošnike, da z družbeno odgovornim nakupom vplivajo na ponudbo izdelkov, zdravih za ljudi, živali in okolje. Kot zanimivost je predsednica društva omenila, da kupci očitno zelo cenijo vzdušje in oseben pristop v trgovini, saj niso naklonjeni kupovanju prek spleta, kar prav tako omogočajo.
"Zastopamo lokalne kmete, ekološke pridelovalce, manjše ponudnike in tako se ustvarja skupnost, tudi potrošnikov, ki želijo visoko kakovostno trajnostno hrano," pravi Magajna.
Nataša Matijevič iz javnega podjetja Mestne nepremičnine je potrdila, da je Mala tržnica z Zeleno japko dobila nov značaj, ki je v javnosti cenjen. "Tržnica je zdaj res nekaj posebnega in ljudje se z veseljem vračajo sem. S ponosom govorimo o njej tudi v drugih mestih po Sloveniji," je dejala. Zasluge za to po njenih besedah nosi ekipa, ki stoji za trgovino in se med drugim uspešno prijavlja na različne razpise za pridobivanje sredstev.
Želijo si "center, kjer je vsebina pomembnejša od embalaže"
Zelena japka je v šestih letih obstoja vključila v programe zavoda za zaposlovanje 12 oseb, sodelovala z 20 prostovoljci in organizirala več kot 50 dogodkov za skupnost. Kot so še izračunali v društvu Pupillam, s svojo trgovino in kotičkom ponovne uporabe prihranijo povprečno 200 ton ogljikovega dioksida letno, zmanjšajo porabo vode povprečno za 145 milijonov litrov letno ter dosegajo okoljski prihranek v povprečni vrednosti več kot 150.000 evrov letno.
V prihodnje želijo oblikovati skupni center za lokalno samooskrbo z ekološko hrano in drugimi naravnimi dobrinami oz. "center, kjer je vsebina pomembnejša od embalaže".
