Gospodarska zbornica Sloveniji vladi predlagajo več ukrepov, med drugim samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav z letno rastjo povprečne plače ter razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost.
V GZS zaskrbljeni, ker se vlada ne zaveda resnostni stanja
Na novinarski konferenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so predstavili stališče do vladnega predloga za razbremenitev dela. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je izpostavila: "Poslovno okolje v Sloveniji se je v zadnjih letih močno poslabšalo. Zaskrbljeni smo, ker vlada s svojimi dejanji ne kaže, da bi se zavedala resnosti stanja, v katerem se nahaja slovensko gospodarstvo." Po njenih besedah je vlada slovenska podjetja v zadnjih treh letih izdatno finančno obremenila, obetajo pa se še nove obremenitve.
Na energetskem področju je, kot je poudarila, stanje prav tako zaskrbljujoče. "Vlada je že tako visoke cene elektrike dodatno zvišala s spremembo metodologije pri omrežnini. Bojimo se, da v Sloveniji prihaja do tihega ugašanja industrije. Pred očmi se nam dogaja deindustrializacija," je opozorila Nahtigal.
Koliko bodo zaradi dodatnih davkov izgubili zaposleni?
Po analizi GZS bodo zaposleni z minimalno plačo zaradi uvedenih dodatnih davkov in prispevkov v obdobju od leta 2023 do 2026 izgubili skupno 2.100 evrov neto. Zaposleni s povprečno plačo bodo izgubili 3.600 evrov neto, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače pa kar 5.200 evrov neto.
Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je ob tem opozoril, da je aktualna vlada s spremembo zakona o dohodnini ter uvedbo prispevka za dolgotrajno oskrbo in obveznega zdravstvenega prispevka občutno povečala davčni primež. Po izračunih zbornice se bo v obdobju med letoma 2023 in 2026 davčni primež pri prejemnikih minimalne plače povečal za 3,2 odstotne točke, pri prejemnikih povprečne plače za 2,8 odstotne točke, pri prejemnikih dvakratnika povprečne plače pa za 2 odstotni točki.
GZS predlaga več ukrepov za izboljšanje razmer:
- samodejno usklajevanje dohodninske lestvice in olajšav s faktorjem letne rasti povprečne bruto plače,
- ukinitev petega dohodninskega razreda,
- razbremenitev nagrade za poslovno uspešnost,
- zamik uveljavitve prispevka za dolgotrajno oskrbo za vsaj eno leto,
- uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke pri 1,6-kratniku povprečne plače,
- okrepitev davčnih spodbud za varčevanje v drugem pokojninskem stebru ter vzpostavitev tretjega stebra po zgledu varčevalnih računov, kjer dolgoročno varčevanje ni obdavčeno.
Po oceni GZS bi z uveljavitvijo takšnih ukrepov že letos zaposlenim s povprečno plačo zagotovili dodatnih 112 evrov, prihodnje leto pa dodatnih 400 evrov. Davčni primež bi se letos znižal za 1,1 odstotne točke, prihodnje leto pa za 1,3 odstotne točke.
Glavni izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je opozoril na možnost novih socialnih prispevkov, ki bi davčni primež še dodatno povečali. Izpostavil je možnost izenačitve prispevnih stopenj za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter uvedbo obveznega drugega pokojninskega stebra. "Če pogledamo širšo gospodarsko sliko, je jasno, da se obremenitve povečujejo. Na razbremenitve, ki jih je vlada obljubljala že ob začetku mandata, pa še vedno čakamo," je zaključil Gorenšček.
