Najbolj problematičen vir onesnaženosti zraka s trdimi delci PM10 so mala kurišča, katerih prispevek pa zaradi trenutne situacije ni manjši, ampak bi bil lahko celo večji.

Kljub zaustavitvi javnega življenja v Sloveniji zaradi epidemije koronavirusa se kakovost zraka v državi ni izboljšala. V Sloveniji so namreč najbolj problematičen vir onesnaženosti zraka s trdimi delci PM10 mala kurišča, katerih prispevek pa zaradi trenutne situacije ni manjši, ampak bi bil lahko celo večji, pravijo na Arsu.

Prevladuje stabilna vremenska situacija

Kakovost zraka v Sloveniji je običajno spomladi in jeseni najmanj problematična. V Sloveniji v tem obdobju v običajnih razmerah nimamo težav niti težav z delci (do preseganj v marcu pride le izjemoma), niti z ozonom, so za STA povedali na Agenciji RS za okolje (Arso). Tudi te dni je zrak razmeroma čist.

»Če primerjamo onesnaženost zraka z delci ta teden in prejšnji teden, pa so v tem tednu izmerjene ravni delcev praviloma nekoliko višje kot prejšnji teden, kar je posledica drugačnih meteoroloških pogojev,« so nadaljevali na Arsu. Te dni namreč prevladuje stabilna vremenska situacija, temperaturna inverzija v dopoldanskih urah vztraja tudi do 11. ure, šele nato se ozračje premeša. Zato so dnevna povprečja delcev nekoliko višja kljub nizkim urnim ravnem v najtoplejših urah dneva.

V soboto bo prišlo do premešanja ozračja

Inverzija bo prisotna do spremembe vremenske situacije v soboto, ko bo prišlo do premešanja ozračja, so pojasnili na Arsu. Tudi zatem kaže, da bodo pogoji za tvorbo inverzije slabi, saj bo zrak v višinah zelo hladen, zato zaenkrat ne pričakujejo večje onesnaženosti, čeprav bi do nje zaradi povečane aktivnosti malih kurišč sicer lahko prišlo. »Dejstvo je namreč, da so v Sloveniji najbolj problematičen vir onesnaženosti zraka z delci PM10 mala kurišča, katerih prispevek zaradi trenutne situacije v državi ni manjši, ampak bi bil lahko celo večji kot ob enakih meteoroloških razmerah v preteklosti,« so izpostavili.

Le majhen delež industrije k celotni onesnaženosti zraka

Vpliv prometa bi se medtem eventualno lahko še bolj kot na delcih poznal na ravneh dušikovih oksidov, vendar z njimi v Sloveniji v splošnem nimamo težav, kot jih imajo nekatere druge države. Tudi meritve kažejo, da je zaenkrat za sklepanje o vplivu dogajanja na ravni dušikovih oksidov prezgodaj.

Na Arsu so izpostavili še, da industrija prispeva le majhen delež k celotni onesnaženosti zraka na merilnih mestih državne merilne mreže. Zato vpliva zmanjšanja emisij na njihovih merilnih mestih ne morejo potrditi.

STA