V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) znova opozarjajo na negativne posledice bolniških odsotnosti za gospodarstvo. Kritični so tudi do neukrepanja ministrstva za zdravje, ki kljub zagotovilom, da bo pristopilo k reševanju problema, doslej ni predlagalo še nobene rešitve.

Zahteva po skrajšanju obdobja bremena za delodajalce

Kot so sporočili iz OZS, so o problematiki naraščajočih bolniških odsotnosti, zaradi katerih je bilo v državi lani izgubljenih več kot 19 milijonov koledarskih dni, danes znova razpravljali člani upravnega odbora. Zahtevajo, da se obdobje, v katerem je bolniško nadomestilo breme delodajalca, skrajša s 30 na 20 dni, kot je bilo urejeno v času prejšnje vlade.

"Ministrica za zdravje se kljub resnosti tematike absentizma znova ni odzvala našemu povabilu na sejo, kar nas izjemno žalosti. Ta vlada je sprejela odločitev, da breme bolniškega nadomestila z delodajalca na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) preide šele po 30 dneh, kar pa je po naši oceni pripomoglo k temu, da se je absentizem še povečal," je uvodoma dejal predsednik OZS Blaž Cvar.

Absentizem v porastu

Na OZS ob tem opozarjajo, da je lani bolniška odsotnost povprečno trajala 20 dni.
"Absentizem se vsako leto povečuje, kar se dogaja že od epidemije covida-19 dalje. V praksi se dogaja, da posameznik pokliče zdravnika in kar prek telefona dobi bolniško, lahko celo za nazaj," so izpostavili.

Po Cvarovih besedah ne gre za omejevanje pravic, ampak za odgovorno upravljanje sistema, ki mora "razlikovati med upravičenimi in zlorabljenimi odsotnostmi".

Visoki regresni zahtevki zaradi nesreč pri delu

Člani upravnega odbora so obravnavali tudi problematiko regresnih zahtevkov zaradi nesreč pri delu, ki po opozorilih OZS znašajo več sto tisoč evrov. Navedli so primer podjetja iz Pomurja, kjer je delavec padel s strehe, ker ni bil privezan z varnostnim pasom, čeprav mu je delodajalec priskrbel vso zaščitno opremo in ga tudi usposobil glede uporabe zaščitnih sredstev pri delu na višini.

"Sodišče je ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca, ki mora zdaj plačati regresni zahtevek v višini 100.000 evrov. To se lahko zgodi tudi malemu delodajalcu, kar lahko privede do stečaja podjetja, saj so zneski za regresne zahtevke enormni," so opozorili.
Člani upravnega odbora zato menijo, da bi morali regresne zahtevke kriti iz sredstev, ki jih delodajalci plačujejo v zdravstveno blagajno.

Pričakovanja do ministrice

Vodstvo OZS bo sklepe upravnega odbora naslovilo tudi na ministrstvo za zdravje. Od ministrice pričakujejo, da se bo odzvala povabilu na sestanek in se o pomembnih zdravstvenih temah pogovorila tudi z delodajalci.