Namen prenove je zmanjšanje tveganj za korupcijo, izboljšanje uporabniške izkušnje in krepitev integritete javnega sektorja, so povedali ob predstavitvi.

Kot je na predstavitvi povedal predsednik KPK-ja Robert Šumi, so cilji novega Erarja ''krepitev transparentnosti in odgovornosti pri razpolaganju z javnim denarjem, krepitev nadzora nad porabo javnih sredstev, torej javnega denarja, zmanjšanje tveganj za korupcijo in pa krepitev integritete, vse to skupaj spada v sklop učinkovitejšega preprečevanja korupcije.''

Javno dostopna aplikacija Erar omogoča vpogled v transakcije med zasebnimi in javnimi subjekti ter posledično lažje zaznavanje morebitnih sumljivih finančnih tokov. S prenovo so v KPK izboljšali tehnično zmogljivost sistema, dodali nove funkcionalnosti in optimizirali obstoječe podatkovne nize. Tako želijo povečati učinkovitost spremljanja in analiziranja podatkov ter olajšati delo preiskovalnim organom, novinarjem in javnosti.

Posodobitev aplikacije dvignila prah

Veliko pozornosti je pritegnil primer družbe Gen-I, ki je izrazila nestrinjanje s prikazovanjem večmilijonskih nakazil v Erarju. Pri podjetju namreč menijo, da podatki niso prikazani v ustreznem kontekstu, kar lahko povzroči napačne interpretacije. KPK je v odzivu poudarila, da je cilj aplikacije omogočiti preglednost in da so vsi prikazani podatki pridobljeni iz uradnih virov.

Prav tako so zavrnili očitke Gen-I o domnevni sistemski napaki v Erarju ter pojasnili, da sistem deluje skladno z zakonskimi določili in da ne gre za napako v prikazu transakcij. "Takšne podatke je komisija prejela od upravljavca izvorne zbirke podatkov Uprave RS za javna plačila (UJP) in jih v ničemer ni spreminjala. Komisija pri tem ponovno poudarja, da je Erar zgolj prikazovalnik podatkov in ni njihov vir, niti njihov generator," so poudarili v KPK. 

Kot so še pojasnili, Erar prikazuje podatke različnih podatkovnih virov (Ajpes, UJP, Furs, KDD, Gurs, e-naročanje in podobno): "Podatke o transakcijah družb v 100-odstotni državni lasti komisija pridobiva od UJP na podlagi 10.a člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja in vanje vsebinsko ne posega. Te transakcije je komisija od UJP pridobila kot že anonimizirane transakcije, kjer je bil prejemnik fizična oseba, zato so tudi v Erarju prikazane kot take. Da je težava v izvornem podatkovnem viru, je mogoče preveriti tudi v aplikaciji TZIJZ," so dodali. 

UJP zdaj napako priznal, a zavrača krivdo

"Glede na včerajšnje odmevne medijske objave sem prišla pojasnit edini izpostavljen primer podjetja Gen-I, kjer je šlo za prikaz transakcije fizični osebi v višini 20 milijonov  evrov, kar ne drži. Takoj po objavah smo pri UJP pristopili k proučitvi primera in ugotovili, da v primeru te transakcije ta dejansko pripada podjetju KDD," je pojasnila generalna direktorica Uprave za javna plačila Urška Kos.

"Uprava za javna plačila vse transakcije zavezancev javnega značaja pred objavo preverja v registru transakcijskih računov pri Ajpes," je dodala. "Naš sistem je iz razloga, ker ti podatki o računu prejemnika niso bili vidni v registru transakcijskih računov, prepoznal transakcijo kot transakcijo, ki pripada fizični osebi," je še pojasnila v izjavi. 

Gen-I ni osamljen primer

Po preverbi vseh podatkov od leta 2014 dalje so ugotovili, "da primer Gen-I za konkretni izpostavljeni znesek 20 milijonov ni osamljen," je pojasnila Koseva. Napako so namreč prepoznali v 11 primerih in pri sedmih različnih subjektih: "Med njimi je tudi transakcija, ki je večja od 32 milijonov evrov.''

Kako je prišlo do napake?

"Napako pripisujemo algoritmu, ki ga sistem izračunava v ozadju, ker tip računa v primeru nakazila Gen-I prejemniku KDD je tip računa F. In v takem primeru so lahko prejemniki na eni strani pravne osebe in na drugi strani fizične osebe. Iz tega sledi, da če bi avtomatika UJP v registru transakcijskih računov pravilno prepoznala, da gre za račun poslovnega subjekta, bi bile te transakcije usmerjene v dodatni pregled. To je ročni pregled, kjer se izluščijo transakcije, ki pripadajo poslovnemu subjektu in se v celoti objavijo s prejemnikom računa, in na drugi strani transakcije, ki pripadajo fizični osebi in se temu primerno potem tudi prekrijejo z oznako fizična oseba. Ker pa v tem javnem registru ni bilo zaznano, da gre za poslovni račun, je sistem transakcijo prepoznal kot transakcijo v dobro fizične osebe," je pojasnila.

Na KPK smo se obrnili z naslednjimi  vprašanji, na katera so odgovorili:  

1. Zakaj niste pri tako pomembnem projektu v fazi priprave izvedli testiranje in k njemu povabili tudi UJP.

2. Ali razmišljate, da bi sedaj Erar zaprli oziroma povrnili v prejšnje stanje v izogib povzročanje nadaljnje morebitne gospodarske škode in zmede?

3. Koliko ogledov, oziroma prometa je bilo po objavi prenovljenega Erar-ja? Se je poznalo na večjem obisku strani?

4. Sedaj se je ta projekt sprevrgel v svoje nasprotje. Namesto preglednosti, transparentnosti davkoplačevalci nimamo nobenega realnega vpogleda v porabo sredstev. Prikazanim informacijam se ne more zaupat oz. lahko celo lažne. Kako boste to popravili in kdaj?

5. Kdo bo za ta fiasko glede napačnih navedb prevzel odgovornost? Ali mislite odstopit?

6. Koliko davkoplačevalskih sredstev ste porabili za prenovo Erarja, ki je v preteklosti nudil kredibilen vpogled v porabo javnih sredstev?

7. Kdo je bil izvajalec prenove sistema in na podlago katerih referenc je bil izbran?

"V procesu prenove Erarja smo izvedli več faz testiranj, tako z vidika tehnično-vsebinskega kot varnostnega delovanja Erarja. Nosilcev zbirk zunanjih virov podatkov k testiranju nismo vabili, ker doslej ni bilo razlogov, da bi dvomili v verodostojnost njihovih podatkov. Pri tem poudarjamo, da Erar črpa podatke iz številnih zunanjih virov (poleg UJP tudi Ajpes, Frus, Gurs, KDD, portal javnih naročil ...) in posledično prikazuje ogromne količine podatkov. Vse napake in pomanjkljivosti, ki so zaznane, ažurno odpravljamo, pri čemer poudarjamo, da so transakcije, ki so prikazane, verodostojne, do napak pa je prišlo pri posameznih podrobnostih (npr. prejemniku - razlog za to je bil v napakah v izvorni zbirki podatkov) ali pri agregiranih podatkih, kar je posledica tehničnih težav."

"Verjamemo, da je Erar verodostojno in izjemno pomembno orodje transparentnosti delovanja javnega sektorja, kar dokazuje tudi izjemen obisk novega Eararja, ki je bil po podatkih Ministrstva za digitalno preobrazbo, kjer zagotavljajo infrastrukturo, rekorden. Zaznane pomanjkljivosti skupaj z zunanjim izvajalcem odpravljamo v najkrajšem možnem času, saj je pravilno in nemoteno delovanje Erarja prioriteta Komisije. Iz vseh navedenih razlogov tudi ne vidimo razlogov za odstop. Zunanjega izvajalca smo izbrali z javnim naročilom Vzdrževanje obstoječih in razvoj novih informacijskih sistemov Komisije za preprečevanje korupcije, v katerem so bili določeni tudi pogoji za sodelovanje. Izbran je bil ponudnik A-Soft, realizirana vrednost javnega naročila je znašala 296.623,48 EUR (z DDV), pri čemer je vključeval tudi interno aplikacijo za obdelavo Corruptio in skupni podatkovni model, iz katerega se s podatki napajata tako Erar kot Corruptio. Strošek prenove zgolj Erarja je znašal približno 100.000 evrov."

 

KPK je sicer skupaj z Upravo za javna plačila (UJP) izdala skupno izjavo, v kateri poudarjata pomen transparentnosti in odgovornega ravnanja pri uporabi podatkov iz Erarja. UJP kot organ, ki zagotavlja podatke, je potrdil, da so vsi podatki v Erarju točni in izvirajo iz uradnih evidenc.

S prenovljenim Erarjem želi KPK še bolj zajeziti korupcijska tveganja ter okrepiti zaupanje javnosti v nadzor nad porabo javnih sredstev. Transparentnost financiranja in javnega poslovanja ostaja ena ključnih prioritet komisije, ki vabi vse zainteresirane, da aplikacijo aktivno uporabljajo in prispevajo k družbeni odgovornosti.