S sprejetjem direktive o avtorskih pravicah na digitalnem trgu je včeraj Evropski parlament razveselil ustvarjalce, ki bodo končno dobili manjkajoča plačila za svoje avtorsko delo, za druge, denimo stranki Levica in Pirati, pa vstopamo v temno dobo interneta. Države članice Evropske unije morajo sedaj direktivo implementirati v svojo zakonodajo, slovenski ustvarjalci pa upajo na čim boljše rešitve na državni ravni. “Pirati smo že dolgo časa opozarjali na velike napake v predlogih direktive, ki je bila sprejeta. Vrsto let smo opozarjali na problematične dele členov, ki urejajo razmerja med deležniki. Žal so se uresničile napovedi in sprejeta direktiva se mora implementirati v zakonske podlage držav članic v dveh letih. Seveda je še nekaj možnosti za zavrnitev direktive, vendar pa je to okno le malce priprto,” za naš osrednji mariborski spletni portal navajajo Pirati.

Kaj se bo zgodilo s torrent stranjo partis?

In kaj trije najbolj sporni členi, 11., 13. in 17., za vsakodnevno rabo interneta pomenijo v praksi? Za vse tiste, ki ste filme in druge avtorske vsebine do sedaj veselo prenašali preko slovenske strani partis.si oziroma drugih podobnih strani s torrenti, se vam ne piše dobro.

“Za torent stran bo 13. oziroma sedaj 17.člen predstavljal eksistencialno krizo. Vendar pa je sedaj odvisno kako se bo razumela dikcija, da le povezujejo na vsebino, ne krši pravice lastnikov avtorskih pravic in da se te vsebine v resnici ne nalagajo na spletno platformo. Ta argument sicer zdrži, vendar pa smo že videli kakšen pritisk na tovrstno delovanje torent strani izvajajo v nekaterih drugih državah,” za Maribor24 odgovarjajo Pirati. V Franciji denimo za enkraten prenos zaščitenih vsebin kršitelji najprej dobijo opozorilo, drugič pa že visoko denarno kazen. V Nemčiji je kraja vsebin še bolj ostro sankcionirana.

Fundamentalna sprememba v načinu delovanja interneta

V vsakodnevni rabi bosta najbolj sporna člena fundamentalno spremenil način delovanja interneta. Iskalniki recimo ne bodo več prikazovali vseh rezultatov, ampak le še rezultate strani, s katerimi imajo sklenjene pogodbe. Enako se bo zgodilo z velikimi spletnimi platformami za nalaganje vsebin. Vsebine bodo ali močno cenzurirane ali še bolj verjetno, naložene le s strani velikih korporacij. “Tako pa bo najbolj pomembna lastnost interneta, da mali lahko uspešno konkurirajo velikim, ubita. Za vsakodnevne uporabnike pa pomeni še več vsebin s strani velikanskih multinacionalk in usihanje vseh alternativnih kulturnih, umetniških, poslovnih in političnih glasov.”

Najhuje bo spletnim medijem

Za medije bo najbolj usoden 11. člen. Ko je bila podobna verzija sprejeta v Nemčiji in Španiji, jih je propadlo kar nekaj. Vsak medij, katerega obstoj temelji na obisku s strani družabnih omrežij in iskalnikov je sedaj življenjsko ogrožen. 11. člen zahteva, da vsi pridobijo licenco od medija za objavo linka do medija. Kaj to pomeni? Google in Facebook bosta prikazovala le še tiste, s katerimi bosta imela sklenjeno licenco.

Oba bosta, kljub drugačnim obljubam podpornikov, seveda izsilila brezplačno licenco (to se je zgodilo tako v Nemčiji, kot v Španiji), vendar začela bosta pri največjih. Koliko malih, lokalnih in nišnih medijev bo preživelo do takrat, pa bomo še videli. Velike medijske korporacije bodo preživele, veliki spletni giganti tudi, prav tako velika združenja avtorjev. In to vse na račun uporabnikov, ki so jih pustili na cedilu. Omejevanje dostopa do znanja in informacij ni dobra popotnica za prihodnost razvoja družbe, za Maribor24 pojasnjujejo Pirati.