Na letošnjem 63. mednarodnem sejmu Agra v Gornji Radgoni smo se pogovarjali z dolgoletno aktivistko za varovanje okolja in ohranjanje narave, Ireno Rotar. Zaupala nam je, zakaj meni, da je prehranska varnost eden ključnih izzivov Slovenije.

Štafeta Semen

Prihajajo časi, ki niso enostavni. Pretijo nam neopredeljene geopolitične razmere, podnebne spremembe, večji izpadi elektrike… zato je še toliko bolj pomembno, da smo prehransko varni.

Irena Rotar je zelo aktivna na več področjih. Med drugim deluje v Društvu Samooskrbe, kamor je vključenih več kot 500 članov ter 30 lokalnih odborov, zainteresirani pa se lahko vanj vedno vedno vključijo.

“V okviru vseslovenskega gibanja Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen, si prizadevamo, da bi bili čim bolj samooskrbni in imeli čim več slovenskih semen ter več slovensko pridelane hrane. V ta namen delujemo od leta 2012. Slovenija pa postaja vrtičkarska velesila, kar je zelo pomembno pri prehranski varnosti”, nadaljuje gospa Rotar.

Dodaja še, da je vlada leta 2024 izdala podatek, da smo prehransko varni zgolj 1 teden, zato je, kot navaja, še toliko bolj pomembno, da imamo čim več lokalne hrane iz lokalnih okoljih. Sogorvornica nam je še opisala delovanje izmenjevalnice štafete semen, kjer podarjajo simbolična semena,  s tem pa tudi povezujejo kmete in institucije z namenom pridelave čim več slovenskih semen. Le-te bi nato prešle v slovenske javne zavode, saj je, kot pravi sama, “… pomembno, da naši otroci jedo zdravo hrano”.

Priprava na izredne razmere

Potrebno se je pripraviti tudi na izredne razmere – to mora priti v zavest vsakega posameznika, da bi bil prehransko varen on sam ter  njegova družina.

“Če se pripravljate na daljšo pot, kjer ste 5 do 10 ur v koloni, je pomembno, da ste ustrezno pripravljani. Če pride neurje, so pretrgane vse transportne poti. V vsakem avtu mora biti za vsakega potnika dovolj vode za 3 dni, rezervna oblačila in potrebščine (zdravila, plenice za otroke…). Nahrbtnik preživetja je ključen v takih primerih. Pomemben je tudi v primeru, če pride do potresa ali požara. Priporočljivo je, da je nahrbtnik čim bližje vrat, saj omogoča čim hitrejšo pot nazaj na varno.”

Enako velja, če se na primer pohodnik odpravi v gore. V primeru, da se izgubi ali pa da pride do nenapovedanih in nenadnih podnebnih sprememb, zaradi katerih mu je onemogočena vrnitev nazaj v dolino, je izrednega pomena, kaj ima pri sebi.

Hibridna semena?

Hibridna semena so trenutno razširjena, a jih naslednje leto ne moreš več sejati za enak pridelek.Če pa želiš, da dajo enak pridelek že isto leto, so povezana z nakupom fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), mineralov ter gnojil.

"To povzroča ogromno stroškov kmetovalcem, ker tega semena ne morejo uporabiti za naprej. Zato si prizadevamo za slovenska avtohtona semena, ki so prilagojena našemu okolju in rastejo brez omenjenim fitofarmacevtskih sredstev”, poudari Irena. 

                                   

Obenem opozarja na nove genomske tehnike, ki v Evropi postajajo vse pogostejše. Nova zakonodaja naj bi omogočila spreminjanje do 20 genov v semenih, pri tem pa teh sprememb na embalaži sploh ne bi bilo treba označiti. »Želimo, da se takšna semena jasno označijo. Potrošnik mora vedeti, ali je hrana pridelana naravno ali s pomočjo bioinženiringa. Do zdaj smo zbrali že več kot 3000 podpisov proti neoznačenim gensko spremenjenim semenom,« razloži. 

Mladi in prihodnost podeželja

Letos je na sejmu AGRA Ireno prijetno presenetilo število mladih obiskovalcev. »Če je bila nekoč večina obiskovalcev starejših od 50 let, danes večino predstavljajo mladi. To je zelo dobra novica,« pravi ter zaključuje z mislijo, da bo:

Umetna inteligenca in z njo povezana robotizacija bo odvzela veliko delovnih mest, zato so ogromne možnosti razvoja na podeželju. Tako na področju stanovanjske politike, kjer kmetije in domačije propadajo, iščemo nove lokacije pozidav za kmetijska zemljišča, namesto, da bi se osredotočili, kako pozidati podeželje in ga oživeti.