Slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon se je danes strinjala z oceno predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da napoved predsednika ZDA Donalda Trumpa o uvedbi carin na večino uvoza v ZDA, tudi iz EU, predstavlja hud udarec. Izrazila je upanje, da bo mogoče v pogajanjih z ZDA doseči izjeme, ki bodo zaščitile slovensko gospodarstvo.

Slovenija mora preučiti, kakšne bodo posledice za gospodarstvo

"Trumpova napoved je zagotovo hud udarec, ki bo imel izjemne posledice za celotno svetovno gospodarstvo," je ob prihodu na dvodnevno zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju povedala Fajon. Poudarila je, da bo morala tudi Slovenija preučiti, kakšne bodo posledice za njeno gospodarstvo, in ga zaščititi.

Po njenih besedah se namreč takšne napovedi, ki lahko vodijo v trgovinske vojne, v preteklosti za gospodarstvo niso nikoli končale dobro. Pričakuje, da bo glede možnih protiukrepov EU več znanega do sredine prihodnjega tedna, saj bodo prihodnji ponedeljek v Bruslju na to temo zasedali ministri držav članic unije, pristojni za trgovino.

"Si pa vsi želimo še pogajanj in da bi prišli do kakšne bolj ugodne rešitve, tako bilateralno kot na evropski ravni. Jaz upam, da je to samo neka prva poteza, ki jo bo mogoče v nadaljnjih dneh in tednih omiliti," je še dejala glede Trumpove napovedi o uvedbi 20-odstotnih carin na uvoz iz EU, ki bodo začele veljati sredi prihodnjega tedna.

OZS: Posledica so lahko tudi odpuščanja

Carine bodo pomenile dodaten pritisk na cene slovenskih podjetij, tudi članov Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), ki so podizvajalci večjih podjetij in s tem na ameriški trg vezani posredno. Posledica so lahko tudi odpuščanja, so za STA opozorili v OZS.

"Vsekakor bodo carine vplivale na vse, ki posredno ali neposredno izvažajo na ameriški trg. Obrtniki in podjetniki, ki jih zastopa OZS, so vezani na ameriški trg predvsem posredno, kot podizvajalci velikim podjetjem iz EU, predvsem v avtomobilski panogi," so pojasnili v obrtni zbornici.

Carine bodo imele po njihovih navedbah negativen vpliv na obseg proizvodnje in na dobičke določenih podjetij, kar pomeni več pritiska na cene tudi za slovenska podjetja, ki so podizvajalci velikih podjetij.

"Posledice so lahko tudi odpuščanja ali pa bodo podjetja iskala alternativne priložnosti oz. nove poslovne partnerje, ki so vezani na druge trge. Glede na dogajanje na evropskem trgu, kjer se je avtomobilska industrija že pred tem soočala s težkimi razmerami in odpuščanjem, bo to vsekakor dodaten udarec za panogo," se bojijo v OZS.

Če se selijo na ameriški trg bodo izpolnili cilje Trumpa

Po njihovi oceni bodo nekatera podjetja svoje proizvodnje preselila na ameriški trg, a naj bi glede izkušenj podjetij, ki tam že delujejo, tudi tam obstajali številni izzivi, povezani z delovno silo. "Selitev proizvodnje v ZDA je sicer tudi cilj predsednika Trumpa," so spomnili. Druga možnost je, tako v zbornici, strategija umika, kar pomeni, da bodo podjetja iz EU poiskala druge trge.

"Glede odziva EU na carine pa menimo, da je trgovinska vojna vsekakor najslabša strategija. Vendarle upamo, da bi EU dosegla dogovor z ZDA in preprečila trgovinsko vojno," so še izpostavili v OZS.

Trumpove carine na uvoz iz EU daleč od vzajemnih

Ameriške carine na uvoz iz EU v višini 20 odstotkov pa so daleč od vzajemnih, kot jih je označil ameriški predsednik Donald Trump. Glede na razpoložljive podatke za uvoženo blago iz ZDA v unijo so doslej carine povprečno znašale okoli štiri odstotke. Partnerici sta si bili po medsebojni carinski obravnavi uvoženega blaga precej blizu.

Podjetja iz EU, ki ima enotno trgovinsko politiko, so leta 2023 v ZDA izvozila za 502,3 milijarde evrov blaga, od tam pa uvozila za 346,5 milijarde evrov dobrin. EU je tako v blagovni menjavi beležila 155,8 milijarde evrov presežka. Za okoli 73 odstotkov vsega blaga, uvoženega iz ZDA v EU, je po podatkih Evropske komisije veljala ničelna carinska stopnja. Ob upoštevanju tega je za uvoženo blago iz ZDA v EU glede na analizo mednarodne finančne skupine ING veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,95 odstotka.

Trump sicer trdi, da carine EU na uvoz iz ZDA zdaj znašajo 39 odstotkov, pri čemer pa sešteva različne dajatve, med njimi tudi davek na dodano vrednost, sam pa da je to številko prepolovil. Ameriške carine je tako označil kot "zelo prijazne vzajemne" carine.

Za blago, iz EU izvoženo v ZDA, je medtem na drugi strani Atlantika po podatkih ING veljala efektivna povprečna carinska stopnja 3,5 odstotka.

Razlike večje pri določenih vrstah blaga

Če sta bili partnerici precej blizu, so bile razlike večje pri določenih vrstah blaga. Za avtomobile je v EU carinska stopnja pri 10 odstotkih, v ZDA pa je bila doslej pri 2,5 odstotka. Z današnjim dnem so medtem začele veljati 25-odstotne ameriške carine za avtomobile. Precejšnje so še razlike pri hrani ter pijačah in tobaku, kjer je carinska stopnja v EU za ameriško blago za okoli tri odstotne točke višja od carinske stopnje v ZDA za evropsko blago.

Pri izdelkih predelovalne industrije sta stopnji praktično izenačeni, pri nekaterih skupinah je evropska carinska obravnava celo malenkost bolj ugodna od ameriške. EU medtem nekoliko slabše obravnava ameriško blago kot ZDA evropskega pri strojih in transportni opremi, a je razlika manjša od ene odstotne točke.

Položaj v storitveni menjavi, kjer je ameriško gospodarstvo najmočnejše, je medtem nekoliko drugačen. Podjetja iz EU so v 2023 iz ZDA uvozila za 396,4 milijarde evrov storitev, tja pa izvozila za 292,4 milijarde evrov. EU je tako v storitveni menjavi z ZDA beležila 104 milijarde evrov primanjkljaja.

ZDA bodo postale država z najvišjimi carinami na svetu

ZDA bodo postale država z najvišjimi carinami na svetu. Iz Bele hiše so sporočili, da bodo 10-odstotne carine začele veljati 5. aprila, višje carine za posamezne države pa 9. aprila. Rusije na seznamu ni, saj zanjo veljajo sankcije zaradi vojne v Ukrajini in s tem prepoved vsakršnega poslovanja.

Skorajšnja uveljavitev 10-odstotnih carin medtem ne bo veljala za Kanado in Mehiko, saj je Trump carine za uvoz iz obeh držav v višini 25 odstotkov že uvedel. Kasneje je sicer napovedal nekaj izjem in preložitev.

ZDA so sicer doslej že uvedle tudi več t.i. sektorskih carin. Med drugim so tako sredi marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, z današnjim dnem pa so začele veljati 25-odstotne ameriške carine za avtomobile.

STA