Včeraj je Aleš Hauc, predsednik uprave Nove KBM, predstavil poslovanje Nove KBM v tem letu in poslovne ter strateške načrte za naprej. Pred začetkom je vsem prisotnim razdelil fotokopije dokumenta Advice to Bankers of 1863 (ki ga ima uokvirjenega v svoji pisarni), ki je bil objavljen marca 1933 v Wall Street Journalu, v smislu, da so že takrat poznali preprosto logiko, kako bi morala banka poslovati.
 
V osnovi je NKBM vedno bila dobičkonosna
Hauc je danes predstavil rezultate poslovanja v prvih treh mesecih 2014, ki ga je banka končala z 8,9 milijona evrov čistega dobička in glede na predvidevanja, izračune in napovedi, v banki pričakujejo, da se bodo dobri trendi v letošnjem letu še nadaljevali. Po ocenah, do konec leta načrtujejo 34 milijonov evrov slabitev, kar je bistveno manj kot v minulem obdobju. Upad kreditiranja se v primerjavi z lanskim letom umirja.
 
Nova KBM je v prvih treh mesecih 2014 realizirala približno 24 300 novih posojil, zato se z očitki, da so »mrtva banka, ki ne kreditira«, ne strinjajo.
 
Načrtovanih 8,4 milijona evrov čistega dobička
Banka je v letu 2013 zmanjšala število zaposlenih za 6,2% glede na leto 2012. Konec 2013 je banka imela 1201 zaposlenega, konec marca pa 1188, do konca tega leta pa naj bi število zmanjšali na 1113, v naslednjih dveh do treh letih naj bi se ta številka zmanjšala za 200 oz. 250. Posluževali se bodo mehkih metod prenehanja pogodb o zaposlitvi.
 
Skupina Nova KBM načrtuje, da bo bilančna vsota konec 2014 znašala 4,5 milijarde evrov ali 6,3% manj kot leta 2013 (v primeru Nove KBM se predvideva 3,6 milijarde evrov ali 7,8% manj kot lani). Čiste obresti se bodo predvidoma povečale za 32,3%, na približno 104 milijona evrov (v primeru Nove KBM se naj bi obresti povečale za 34,2% na približno 104 milijone evrov), administrativni stroški pa se znižali za 5,4% (pri Novi KBM se bi znižali za 4,2%). Skupina bi po načrtih izkazala približno 0,9 milijona evrov izgube, medtem kot Nova KBM načrtuje 8,4 milijona evrov čistega dobička.
 
Slovenci jemljejo manj kreditov
Tudi jaz sem davkoplčevalec tudi jaz dajem v državo blagajno, verjetno bolj izdatno kort marsikdo drug. Tudi jaz prispevam za sanacijo bank, ampak se zaradi tega ne pritožujem.
 
Banke živijo od kreditorjev, ki pa jih je v Slovenijo vedno manj. Hauc izpostavlja, da se v Sloveniji zmanjšuje potrošnja in s tem zmanjšanje zadolževanja, saj ljudje previdnejše ravnajo z denarjem: »Povprečen Slovenec in Slovenka zelo dobra premislita, kako se bosta zadolžila. Sami se bomo usmerili v stanovanjske kredite, kredite, ki temeljijo na trajnih dobrinah«.
 
Razkritje slabih posojil nesmiselno
Prenos slabih posojil na DUTB bi moral biti opravljen v večjem obsegu kot se je zgodilo: »Na banki so namreč ostala še slaba posojila, ki bremenijo našo bilanco, kar pomeni, da je znesek slabih terjatev v banki še celo višji kot je bil pred prenosom na DUTB, saj je bil velik del rizične aktive zmanjšan in se je imenovalec za ta kazalec bistveno znižal. Delež slabih posojil je sedaj višji, ker je imenovalec nižji. Sedaj je ostalo 19 odstotkov slabih posojil (NPL) in tako je ta odstotek višji kot pred prenosom na DUTB (14 odstotkov). To je to, kar nas moti in vse to razlagamo možnim strateškim partnerjem. Slika bi bila drugačna, če bi bil prenos opravljen v večjem obsegu, ker bi se banka bolj »očistila«,« zaključi Hauc.
 
Hauc je izpostavil tudi slabo stran nedavnega razkritja slabih terjatev, kjer so na seznamu podjetja, ki se »še borijo na trgu« in je to razkritje nanje imelo slab vpliv.
 
»Mi smo zelo naklonjeni prodaji banke«
 »Zavestno podpiramo prodaje banke v kontekstu, da se banka čimprej proda. Ker je to pozitivno, ne samo za državo, ampak tudi za nas, ker pridejo nove prakse in novi prijemi. Mi se ne bojimo novih lastnikov iz privatnega sektorja. Novi strateški partner lahko prinese svež veter in ni važno, kaj bo storil z upravo, ali bomo mi še tu, najprej moramo gledati v dobro banke, nato šele ostale zadeve,« o prodaji pove Hauc.
 
Banko v Srbiji želijo zadržati
Prodajajo pa se lizinške družbe, ki jih bodo v primeru, da ne bo kupca, v dveh mesecih likvidirali. Dunajsko Adrio bank bo NKBM dokapitalizirala, kaj bo naprej, pa bo odvisno od avstrijskega regulatorja. Banko KBM Srbija želi NKBM zadržati, saj na dolgi rok kaže perspektivo, saj se kažejo pozitivni znaki in »Lažje je banko v Srbiji racionalizirati in ostati na trgu, kot pa banko delati na novo,« zaključuje Hauc.  
 
Glede ŠC Pohorje Hauc meni, da ga je možno še rešiti in lahko deluje naprej, vendar ne brez pomoči.
 
Na vprašanje, ali si bo ob rasti tudi konec leta 2014 izplačal nagrado, je odgovoril »da v času sanacije o nagradah ne razmišlja«.