V GZS so za šesti protikoronski zakon pripravili več predlogov dopolnil, med njimi je preložitev uveljavitve določil zakona o minimalni plači. Predlagajo tudi popravke ukrepa delnega kritja fiksnih stroškov podjetij s širitvijo kroga upravičenih podjetij na vsa, ki so v zadnjem četrtletju zabeležila več kot 30-odstotni upad prodaje. Padcu prodaje bi v GZS prilagodili tudi višino pomoči podjetjem, odpravili pa bi omejitev pomoči na 1000 evrov na zaposlenega, so zapisali v sporočilu za javnost.

Zavzeli so se tudi za izboljšanje poroštvene sheme, da bi bila ta bolj dostopna malim podjetjem, predlagajo tudi dvig višine poroštva za posamezen kredit na 80 odstotkov glavnice kredita za veliko podjetje in 90 odstotkov za mikro, majhno ali srednje podjetje. Za najmanjše igralce s kreditom do 200.000 evrov bi država nudila poroštvo za celoten kredit. Znižali bi tudi obrestno mero na dolgoročna posojila za 25 za mala oz. 50 bazičnih točk za velika podjetja.

Kaj še predlagajo v GZS?

GZS predlaga še podaljšanje ukrepov delnega povračila nadomestila delavcem na začasnem čakanju za delo, nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka ter izplačilo temeljnega dohodka do konca junija 2021. Amandma je GZS pripravila tudi za preferenčno ureditev ukrepa čakanja na delo za tiste delodajalce, ki zaradi ukrepov vlade ne morejo opravljati dejavnosti oz. jo opravljajo v bistveno okrnjenem obsegu. Izplačano nadomestilo plače za delavce na čakanju, zaposlenih pri teh subjektih, se naj bi povrnilo v celotni višini izplačanega nadomestila.

GZS predlaga še podaljšanje ukrepov delnega povračila nadomestila delavcem na začasnem čakanju za delo, nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka ter izplačilo temeljnega dohodka do konca junija 2021.

Med dopolnila je GZS uvrstila tudi predlog, da je okoliščina višje sile zaradi nemožnosti prihoda na delo zaradi ukinitve javnega prevoza vključena v interventno zakonodajo in se tako omogoči delodajalcem povračilo izplačanega nadomestila plače iz proračuna. Zavzema pa se tudi za podaljšanje veljavnosti enotnih dovoljenj za tujce ter drugih dovoljenj v povezavi z delom, zaposlovanjem in samozaposlovanjem tujcev za šest mesecev.

Za več popravkov pri čakanju na delo

Svoje predloge so v DZ poslali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Tudi oni vztrajajo pri zamrznitvi minimalne plače vsaj za eno leto. Strinjajo se s predlogom GZS, da se ukrep višjega nadomestila plače delavcem v primeru višje sile in delnega povračila nadomestila plače delavcem podaljša do konca junija prihodnjega leta. Želijo, da delodajalec s tem nadomestilom plače ne bi imel nobenih stroškov.

Več popravkov predlagajo pri čakanju na delo, denimo da bi lahko bili do ukrepa upravičeni tudi delodajalci, ki so dejavnost odprli do konca avgusta letos. Želijo tudi podaljšanja tega ukrepa do 30. junija 2021, delodajalcem, ki ne bodo izkazali zadostnega upada prihodkov, pa sredstev ne bi bilo treba vračati, ampak bi jih namenili za raziskave in razvoj ter nagrade zaposlenim.

Pri skrajšanem delovnem času naj država delodajalcem povrne celoten strošek nadomestila plače delavcem. Pri višji sili samozaposlenega predlagajo, da se delno izgubljeni dohodek izplača sorazmerno glede na čas trajanja višje sile in ukine pogoj nezmožnosti opravljanja dejavnosti na domu.

Levica ostro proti zamrznitvi minimalne plače

V OZS bi povečali tudi pomoč avtobusnim prevoznikom, v odlog plačila obveznosti bi vključili tudi lizinške pogodbe, predlagajo subvencijo države za plačilo poslovnih najemnin.

Pri kritju fiksnih stroškov bi pomagali podjetjem z upadom prihodkov od 20 odstotkov naprej, omejitev pomoči na 1000 evrov na zaposlenega pa bi dvignili na 100 odstotkov povprečne letne plače. Prizadetim podjetjem pa bi pomagali tudi pri morebitnem vračilu državne pomoči in plačevanju davkov.

Pri kritju fiksnih stroškov bi pomagali podjetjem z upadom prihodkov od 20 odstotkov naprej, omejitev pomoči na 1000 evrov na zaposlenega pa bi dvignili na 100 odstotkov povprečne letne plače.

V stranki Levica so danes znova zavrnili pozive k zamrznitvi minimalne plače. “Medtem ko v Nemčiji in Švici v naslednjih letih načrtujejo dvige minimalnih plač, se minister za gospodarstvo v Sloveniji s kapitalom dogovarja, kako delavce, ki v epidemiji tvegajo svojo glavo, nagraditi z znižanjem plač. V Levici se bomo poskusom znižanja minimalne plače uprli z vsemi sredstvi, ki so nam na voljo, in nasprotno, tudi za delavce v zasebnem sektorju, ki delajo v času epidemije, predlagali krizne dodatke,” so zapisali v sporočilu za javnost.