V času, ko se slovensko gospodarstvo sooča z ohlajanjem rasti, negotovimi razmerami na tujih trgih in vse višjimi stroški poslovanja, so vprašanja konkurenčnosti, davčnih obremenitev in stroškov dela vse bolj v ospredju. 

Podjetja opozarjajo na pritisk višje minimalne plače in drugih ukrepov, ki jih je sprejela aktualna vlada, od katere gospodarstveniki pričakujejo, da bo s svojimi odločitvami poskrbela za stabilno in predvidljivo poslovno okolje. O aktualnem stanju v regijskem in širšem slovenskem gospodarstvu, posledicah višjih davčnih obremenitev ter o tem, kako izplačilo božičnic in rast minimalne plače vplivata na poslovanje podjetij, smo se pogovarjali s predsednikom Štajerske gospodarske zbornice Albertom Kekcem. Dotaknili smo se tudi vprašanja, katere ključne ukrepe bi morala sprejeti naslednja vlada, da bi okrepila konkurenčnost slovenskega gospodarstva in spodbudila njegovo dolgoročno rast.

Kakšna je vloga Štajerske gospodarske zbornice?

Štajerska gospodarska zbornica povezuje podjetnike in gospodarstvenike na širšem podravskem območju. Imamo približno 400 aktivnih članov: od malih, srednje velikih do velikih podjetij. Osnovno poslanstvo zbornice je zastopanje interesov naših članov in gospodarstva nasploh. To je naš glavni cilj in se ga dosledno držimo, pri tem pa učinkovito zastopamo naše člane.

V kakšnem stanju je trenutno podravsko oziroma slovensko gospodarstvo?

Trenutna situacija ni najbolj spodbudna. Poslovno okolje v širši regiji se žal poslabšuje. To je posledica trenutnih razmer tako v Evropi kot v svetu. Slovensko gospodarstvo je močno izvozno usmerjeno, štajersko pa še posebej. Dogajanja v Evropi se zato neposredno odražajo tudi na naše lokalno gospodarstvo.

Je trditev, da se že kažejo zametki naslednje recesije, preveč drzna?

Uradni podatki kažejo, da morda še ne, saj trendi kažejo minimalno rast. A podjetniki in gospodarstveniki zaznavajo drugačno sliko. Kriza v Evropi ter mednarodni odnosi z ZDA in Rusijo povzročajo negotovost. Naši trgi so predvsem evropski, zato so dogodki v regiji, predvsem v Nemčiji, Avstriji in Švici, za nas zelo pomembni. Trenutno razmere tam niso najboljše. Zmanjšuje se zaposlenost in to se prenaša tudi na slovensko gospodarstvo. Posledično se je v zadnjem letu okrepil pritisk na cene, podjetja pa čutijo tudi zmanjšanje naročil iz tujine. 

Na eni je naše gospodarstvo odvisno od drugih, po drugi strani pa v Sloveniji sami ustvarjamo pogoje za konkurenčnost. Ali so podjetniki na tem področju zadovoljni?

Gospodarstveniki počasi izgubljamo zaupanje - ne v delavce ali trge, ampak v državo. Poslovno okolje je nestabilno; podjetniki ne vedo, kaj jih čaka čez pol leta ali naslednji mesec. Pred volitvami se podarjajo razni “bonbončki” za politične točke, kar pa gre predvsem na račun konkurenčnosti gospodarstva.

To se morda kratkoročno ne opazi, a dolgoročno ustvarja težave. Imamo visoke stroške dela. Obremenitev plač v Sloveniji je ena najvišjih v Evropi, kar zmanjšuje konkurenčnost.

Posledica je, da se podjetja selijo iz Slovenije -  lansko leto smo pri naših članih zabeležili več kot 50 podjetij, ki so vsaj del poslovanja prenesla v tujino. Večina na Hrvaško, nekaj pa tudi v Avstrijo in Nemčijo.

Na drugi strani pa ugotavljamo, da večja podjetja selijo v tujino svoje sedeže in uprave, temu pa velikokrat sledijo druge podporne službe. Na koncu se preseli še nabava, v Sloveniji pa ostane le še podporni servis, ki nima visoke dodane vrednosti podjetja. Ta se ustvarja tam, kjer sedi uprava. 

Ampak na osnovi izjav vlade, tudi premiera, to ni težava?

Po mnenju predsednika vlade to menda res ni problem. Verjamem pa, da bo čas pokazal svoje. Če država ne bo konkretno ukrepala, to zagotovo ne bo dobro za gospodarstvo in tudi ne za vse ostale v državi, tudi za zaposlene. To bo verjetno pomenilo manjšo blaginjo za vse državljane. Ker si tega ne želimo, moramo stremeti k temu, da v Sloveniji ostane kader z visoko dodano vrednostjo, saj ta gradi prihodnost in blaginjo za vse.

Zakaj je Hrvaška za podjetnike ugodnejša kot Slovenija?

Hrvaška ima nižje davčne obremenitve in nižji strošek dela. To pomeni, da lahko nekdo za isto delo dobi od 20 do 30 odstotkov višje neto plačilo, zato kapital naravno sledi bolj ugodnim pogojem. Naša naloga je, tudi vlade, da Slovenijo ohranimo v slovenskih rokah in privabimo kader z visoko dodano vrednostjo v našo državo. Ne pa da je prioriteta, da prihajajo k nam državljani iz tretjih držav s slabšo izobrazbo. 

Veliko ljudi, približno 30 tisoč dnevno, se iz štajerske regije dnevno vozi na delo v Avstrijo, in to zaradi višje neto plače.

Vsi hodimo v službo zato, da čimveč zaslužimo. Če bi znižali obremenitev stroškov dela, bi ti ljudje ostali v Sloveniji. Verjemite, da se nihče z velikim veseljem ne vozi vsak dan eno uro v Gradec in še enkrat toliko nazaj. To sta dve uri stran vrženega časa. 

Naša države pobere kar 47 odstotkov vrednosti, ki jo zaposleni ustvarijo s svojim delom. Kakšna je tukaj primerjava s tujino?

Po naši analizi slovenskih in hrvaških podjetij, ki se ukvarjajo z izvozom storitev, se je izkazalo, da je strošek dela v Sloveniji približno 24 odstotkov višji kot na Hrvaškem za enako neto plačo.

Marsikdo je prepričan, da je bil eden izmed predvolilnih bonbončkov tudi božičnica. Kako so jo občutila podjetja?

Že v preteklosti je veliko podjetij izplačevalo božičnice. Nekatera podjetja pa žal delujejo v dejavnostih z nižjo dodano vrednostjo in si mogoče na morejo privoščiti izplačila božičnic. To jih je pripeljalo v precej veliko finančno stisko. 

Pa saj ni bila samo božičnica. Pred tem smo imeli dodatek za solidarnost, še prej je bilo dodatno zdravstveno zavarovanje prenešeno na delodajalca, zdaj imamo višanje minimalne plače. Če vse to v enem letu zložimo skupaj, vidimo, da se je pri minimalni plači strošek dela povečal za več kot 20 odstotkov. To ne pomeni, da se je za toliko povečala samo minimalna plača. V podjetjih namreč ne moremo imeti uravnilovke, zato je to povzročilo pritisk na vse plačne razrede, še posebej v sektorjih z nizkimi plačami, kot so gradbeništvo, gostinstvo in prevozništvo.

Večina podjetij zaradi tega ne bo zaprla svojih vrat, je pa res, da povišani strošek dela pritiska na maržo podjetij.

Posledično se zmanjšujejo dobički, kar pomeni, da takšnim podjetjem počasi banke začnejo zapirati vrata. Če ni bančne podpore, tudi ni sredstev za investicije, ni rasti in višje dodane vrednosti. Ustvarja se stagnacija podjetja. 

Se bo dvig minimalne plače poznal tudi na cenah za potrošnike?

Zagotovo. Stroški se prenesejo na potrošnika, hkrati pa se povečuje nekonkurenčnost podjetij. Razliko v storitvah, ki se opravljajo v Sloveniji, bodo verjetno prevzeli potrošniki, v tujini pa bodo posle najverjetneje dobila druga podjetja. Rezultat tega pa bo, da bo v naših podjetjih manj zaposlenih. In ravno tega se najbolj bojimo. Analiza, ki smo jo opravili, kaže, da bo približno 16.000 slovenskih podjetij primoranih v zmanjševanje svojih poslovnih aktivnosti. 

Kaj pa dvig minimalne plače pomeni za prispevke samostojnih podjetnikov? 

Njihovi prispevki so vezani na minimalno plačo, zato bo dvig prinesel višje obveznosti.

Kako pa je s tujimi investicijami v Sloveniji?

Statistika na tem področju kaže žalostno sliko. Že nekaj let se tuji investitorji Slovenije bolj ali manj izogibajo. Večina tujih investicij so prevzemi slovenskih podjetij, razvojno naravnanih investicij pa je zelo malo. Na tem področju nas Hrvaška, Češka, Poljska, Slovaška prehitevajo tako po levi kot po desni. 

Zakaj pa bi tujec sploh še investiral v Sloveniji? Tukaj je draga delovna sila, če pa nas primerjamo s sosednjo Hrvaško, pa je tam milijonsko mesto in mednarodno letališče z vedno več povezavami. Iz Ljubljane pa danes ne moremo več leteti v vse evropske prestolnice. Včasih smo imeli dva leta dnevno; jutranjega tja in večernega nazaj. S tem, ko smo izgubili Adrio, se je žal zmanjšala tudi aktivnost ljubljanskega letališča. 

Kateri bi po vaše morali biti prvi ukrepi naslednje vlade po marčnih volitvah?

Najprej je to razbremenitev stroškov dela. Potrebno bi bilo postaviti kapico za maksimalne prispevke. Naslednja stvar je zagotovitev predvidljivega poslovnega okolja, da podjetniki ne bodo v strahu, kaj bo prišlo jutri ali naslednji teden. Pomembno je tudi ciljno reševanje pomanjkanja kadra, saj vemo, da ima Slovenija, podobno kot ostala Evropa, velike demografske težave. Sedaj se upokojuje generacija, ki je bila rojena leta 1960. Takrat se je rodilo dobrih 30.000 otrok. Na trg pa prihaja generacija, rojena leta 2000 - to je samo 20.000 novih zaposlenih. Pred 60 leti je bilo dve tretjini operativno-tehnično funkcionalnih oseb, zdajšnja generacija pa je bistveno manj tehnično izobražena in bolj družboslovno naravnana. Trenutne razmere pa so še slabše - v lanskem letu pa je bilo rojenih manj kot 17.000 otrok. 

Zaradi vsega tega bomo v naslednjih 40 letih imeli dolgoročne težave. Zato bi se morala vlada tega zavedati in imeti vizijo gospodarstva in države, ki bo presegla njen enkratni mandat. Velik izziv bo, kako bomo Slovenci v prihodnje še sploh prosperirali na trgu. S tem se danes nihče ne ukvarja. 

Hkrati pa mora država spodbujati avtomatizacijo in digitalizacijo, kar je ključ za konkurenčnost. Gospodarstvo to že v veliki meri izvaja, velike priložnosti pa so še v javni upravi. 

V gospodarstvu smo v zadnjih letih izgubljali delovna mesta, v javni upravi pa se njihovo število povečuje. Tam je vsako leto več zaposlenih, pa ne glede na to, ali gre za levo ali desno vlado. Na tem področju bo potrebno narediti korenite reze. Če se mora gospodarstvo prilagajati, da ostane vitko in lahko konkurira na trgu, potem bo to morala narediti tudi država sama s sabo.