S simbolnim razrezom pletenice je bila danes, 10. julija, slavnostno odprta prenovljena pekarna Žito v Mariboru. Ta je po posodobitvi proizvodnje v vrednosti devet milijonov evrov, ki jo je podjetje Žito v celoti pokrilo samo, na poti do največjega slovenskega pekarskega obrata, prav tako pa se sedaj lahko uvršča v sam vrh pekarske industrije v Evropi. Nove pridobitve ne bodo izboljšale samo postopkov proizvodnje in njihove učinkovitosti, temveč tudi delovne pogoje za vse zaposlene.

Številne novosti prinašajo prednosti tako za potrošnike kot zaposlene

Investicija, ki je pomemben korak za modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje podjetja s 75-letno tradicijo, prinaša številne novosti, med drugim novo dvoetažno peč za pekovsko pecivo, vzhajalno komoro za avtomatsko vzhajanje kruha, ki omogoča povečanje kapacitete proizvodnje štruc in hlebcev kar za 30 %, dva zamrzovalna tunela, kotlovnico in strojnico za kompresorsko postajo ter povečavo skladiščnih prostorov, ki bodo omogočile pripravo bistveno večjih količin pekovskega peciva na uro, prav tako pa tudi proizvodnjo širše palete novih izdelkov s postopki, ki do sedaj niso bili mogoči, kar vodi k lažjemu prilagajanju tržnim razmeram, trendom in pričakovanjem potrošnikov.

[[image_2_article_68008]]

»Znatno smo povečali kapacitete pekarne, prišli smo do praktično stoodstotne izkoriščenosti, kar nam omogoča večjo produktivnost in učinkovitost proizvodnje. Konkretno to pomeni, da lahko proizvedemo dvakrat več peciva, kot do sedaj, kruha pa za trideset odstotkov več. Na tej lokaciji je zaposlenih 230 delavcev,« je poudaril generalni direktor Žita Tomislav Bujanović.

Posodobitev obrata podjetja, ki je sicer v lasti hrvaške živilske skupine Podravka, je del lani zaključenega procesa Preobrata Žita, s katerim je podjetje začelo že januarja 2022. Skupaj bodo v Žitu vsem naložbam namenili 16,2 milijonom evrov.

Po besedah predsednice uprave Podravka Martine Dalić je Žito srce Podravkine pekarske industrije. »V preteklih treh letih in pol smo v Žitu sprejeli številne spremembe in investicije ter s tem podjetje razvili v moderno in učinkovito proizvodnjo. Današnja investicija, vredna devet milijonov evrov, predstavlja zadnji korak pri transformaciji pekarne Maribor, ki je Žitova največja pekarna.« O načrtih za prihodnost dodaja še: »Želimo, da Žito prevzame vodilno pozicijo na slovenskem trgu, da postane relevantna na Hrvaškem in, seveda, v drugih sosednjih državah ter po svetu. Žito več kot polovico proizvedenih izdelkov izvozi, največ na hrvaški trg, sledijo italijanski, avstrijski in trgi drugih držav zahodne Evrope, kamor se ne izvaža le kruh, temveč tudi slaščičarski izdelki.« Podjetje je konkurenčno tako v domačem kot tujem okolju, o čemer nenazadnje priča dejstvo, da je trenutno v dogovoru za širitev posla v Savdsko Arabijo.

[[image_3_article_68008]]

Investicija izjemnega pomena za štajersko regijo

O velikem strateškem pomenu podjetja in investicije za slovensko gospodarstvo priča tudi udeležba ministra za gospodarstvo, turizem in šport Matjaža Hana na slavnostni otvoritvi, kjer je ta poudaril pomen investicij v štajerski prestolnici: »Zelo me veseli, da se je investicija naredila prav v Mariboru. To ima neko težo za Maribor; veste, da so v Mariboru kdaj pa kdaj težave in vsaka takšna investicija predstavlja svetlo prihodnost za mesto. Zadovoljen sem, da bodo ljudje imeli neko perspektivo in da bodo s tako investicijo lahko prišli tudi do višjih plač. To je po mojem naš skupni cilj. Država mora dati podporo gospodarstvu, ne glede na to, kdo je lastnik

[[image_1_article_68008]]

Investicija sovpada z akcijskim načrtom povečanja slovenskega konkurenčnega gospodarstva, ki ga pripravljajo na ministrstvu in s katerim želijo do leta 2030 doseči 100.000 dodane vrednosti na zaposlenega, kar bo zvišalo prihodke zaposlenih in njihovo kakovost življenja, podjetjem pa zagotovilo višji dobiček, je poudaril minister. »Še posebej me veseli dejstvo, da v takšnih sodobnih delovnih okoljih svoje znanje, sposobnosti in ideje lahko pokažejo tudi zaposleni v takšnem podjetju. To dviguje tudi njihovo osebno kakovost življenja in pripadnost podjetju,« še dodaja in poudarja, da bo ministrstvo pri naslednjih investicijah Žita, če bo treba in če bo podjetje tako želelo, tudi pomagalo.