Na mednarodnem kmetijsko-živilskem sejmu Agra so prašičerejci pripravili protest proti novemu zakonu o zaščiti živali, po katerem prašičev več ne bodo mogli kastrirati sami, ampak bo to v domeni veterinarjev. "Nov zakon o zaščiti živali ubija do 28 % rojenih pujskov", "Naj zakon piše stroka in praksa, ne pisarna", "Lačni? Ne še ...! Zaradi kmetov in ne zaradi nevladnikov in birokratov", "Po Evropi uničuje prašičerejo afriška kuga, v Sloveniji pa vlada in MKGP v sodelovanju z nevladniki" in podobne parole so napisali na plakate ter se v številčni zasedbi - okrog sto jih je bilo - sprehodili čez sejemsko prizorišče vse do prostorov Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tam so zahtevali predstavnika ministrstva - in ga tudi dobili. Po krajšem pogovoru s sekretarko ministrstva Mašo Žagar so naredili še nekaj krogov po sejmišču in odšli.

[[image_1_article_80323]]

"Danes izražamo nezadovoljstvo zaradi sprejetega zakona o zaščiti živali, ki je nestrokoven, se ga ne bo dalo izvajati in bo uničil slovensko prašičjerejo," je na čelu kolone stopal Alojz Varga, predsednik Slovenske zveze prašičerejcev: "Saj mi prašičerejci podpiramo dobrobit živali, zahtevamo pa, da bomo tudi naprej lahko kastrirali živali s sredstvi, s katerimi bomo lahko rokovali, torej protibolečinskimi sredstvi. Zahtevamo pa, da to izvajamo rejci sami, ne pa veterinarji, kot zahteva zakon. Želimo biti enakovredni drugim prašičjerejcem v Evropi. Ta nov zakon je celo strožji od uredbe Evropske komisije, ki dovoljuje kirurško kastracijo do sedmega dne starosti pujskov!"

[[image_2_article_80323]]

Prašičerejcem sta ob nezadovoljstvu z novelo zakona o živali, konkretno z novim urejanjem kastracije prašičkov, podporo dala tudi Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije. Sekretarka Maša Žagar je razjarjenim prašičerejcem obljubila, da jih bo v zelo kratkem času sprejela na pogovore v Ljubljani. "Trenutno delamo na podzakonskih predpisih, kako se bo predpis kastracij z anestezijo in analgezijo izvajal. Želim poudariti, da je bil zakon pripravljen na podlagi strokovnih dejstev ne samo slovenske, ampak tudi evropske veterinarske stroke. Ta pripoznava, da so prašiči živali, ki čutijo, in da kastracija je boleč postopek." Ob tem Žagarjeva poudarja, da bo nov način kastracije, ki jo bodo opravljali veterinarji, rejcem financiran s strani države: "Prav zato ne bo negativno finančno vplival na prašičerejski sektor."

Žagarjeva zanika, da bi imela Slovenija na tem področju najostrejšo zakonodajo: "Kastracije z anestezijo in analgezijo imajo v številnih državah članicah Evropske unije: ponekod imalo lokalno anestezijo, ponekod splošno. Vedno pa gre tu za veterinarske postopke. V nekaterih državah sicer to smejo izvajati tudi rejci, a s konsenzom veterinarjev, da so primerno usposobljeni."

[[image_3_article_80323]]

Si bodo torej ministrstvo in živinorejci uspeli priti naproti? "Zakon je sprejet in jasen: kastracije brez anestezije in analgezije v Sloveniji ni. Skupini, ki je prišla, sem obljubila, da se bomo naslednji teden usedli z Zvezo prašičerejcev. Ključ je komunikacija in zavedanje, da gre družba naprej, zato morajo prav vsi stopiti v korak s časom."

A vprašanje je, če se bodo prašičerejci s tem zadovoljili. "To je zdaj še bil miren protest. Če ne bomo uslišani, bomo zadeve zaostrili," odločno napoveduje Varga: "Šli bomo na ulico. In če bomo šli na ulico, bomo vztrajali, vse dokler naše zahteve ne bodo uslišane!" Pri tem opozarja, da bomo morda Slovenci čez 15 let brez domačega svinjskega mesa na krožnikih: "Prav včeraj je bila predstavljena strategija slovenskega kmetijstva do 2040, kjer je jasen pokazatelj smeri vlade, da bi takrat imeli nič ali zelo malo prašičereje, če se bo tako nadaljevalo. V zadnjih letih smo investirali v nove hleve zaradi dobrobiti živali, vsi smo zadolženi, zdaj pa nam pravijo, da v letu 2040 ne vidijo prašičereje. Potem naj nam pa povedo, kako bomo preživeli?"

[[image_4_article_80323]]

Žagarjeva umirja žogico: "Mi resnično veliko vlagamo v to, da se slovensko kmetijstvo ohranja. Približno dve milijradi evrov ima slovensko kmetijstvo na voljo v petih letih. To so sredstva, ki gredo neposredno kmetom. Prašičerejci niso izjema.Trudimo se ohranjati njihov status s slovenski prehranski verigi. Gredo pa sredstva za kmetijsko politiko iz žepa davkoplačevalcev. Ti imajo zato pravico vedeti, kako se porabljajo."