V marcu je mag. Dejan Židan, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, v eni od svojih Facebook objav opozoril na pomembno problematiko, pri čemer je zapisal:

»Draghijevo poročilo pravi, da v EU letno izgubimo 10 % BDP, ker notranji trg ni v celoti realiziran. Če ta podatek drži, letno v Evropi izgubimo približno 1.700 milijard EUR. To je več, kot je leta 2023 znašala medsebojna trgovina med EU in ZDA (nekaj čez 1.500 milijard EUR).«

Ob tem je poudaril, da prav zato Slovenija podpira »... odpravljanje notranjih ovir, enotni EU portal za napotitev delavcev, harmonizacijo in medsebojno priznavanje poklicnih kvalifikacij ter pripravo ambicioznega akcijskega načrta za izboljšanje prostega pretoka storitev v EU, ki ga bo EK predstavila maja letos.«

Notranji trg Evropske unije namreč že desetletja velja za enega izmed ključnih stebrov evropskega gospodarstva, kljub temu pa nepopolna integracija povzroča občutne ekonomske izgube. Kaj so torej ključni izzivi, s katerimi se je potrebno spopasti in kakšno vlogo ima pri tem Slovenija?

»Največje ovire na notranjem trgu EU so po našem mnenju prisotne na področju prostega pretoka storitev. Te so po oceni IMF primerljive s carinami v višini 110 %. Kažejo se v obliki različnih nacionalnih ureditev, v omejevanju dostopa do trgov drugih držav članic in v pomanjkanju medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij,« poudarjajo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, kjer dodajajo:

»Menimo, da bi njihova odprava lahko bistveno prispevala k povečanju konkurenčnosti in rasti BDP. Podjetja se namreč še vedno soočajo s precejšnjo kompleksnostjo in neenotnostjo pravil v 27 državah članicah, kar jim po našem prepričanju otežuje čezmejno poslovanje in povečuje stroške.« Pri tem opozarjajo tudi na digitalne ovire, ki zavirajo interoperabilnost in onemogočajo popolno digitalno povezovanje držav članic.

Ocene gospodarskih izgub so realne

Evropska komisija se zaveda gospodarskih posledic nepopolnega notranjega trga, kar potrjuje tudi poročilo Maria Draghija. Slovensko ministrstvo ocenjuje, da so navedene številke realne: »Ovire na notranjem trgu onemogočajo optimalno alokacijo virov, podjetjem pa preprečujejo rast in širitev poslovanja v druge države članice. Njihova odprava je ključna za krepitev konkurenčnosti EU in zmanjšanje zaostanka za globalnimi tekmeci.«

Ministrstvo ob tem poudarja, da Slovenija aktivno sodeluje pri oblikovanju evropskih politik za izboljšanje delovanja notranjega trga. »Podpiramo pobude Evropske komisije za poenostavitev zakonodaje, zmanjšanje administrativnih bremen in harmonizacijo pravil,« navajajo, slednje pa vključuje tako nedavno predstavljeni Kompas za konkurenčno Evropske komisije in poročilo »Preprostejša in hitrejša Evropa«, ki določa usmeritev dela Evropske komisije na področju poenostavitev zakonodaje, s ciljem zmanjšanja upravnega bremena za 25 %, za mala in srednja podjetja pa za 35 % do leta 2029.

Na ministrstvu povedo tudi: »Podpiramo uredbo o e-deklaraciji za napotitve delavcev, ki bo olajšala čezmejno poslovanje. Še naprej bomo spodbujali aktivnosti na področju digitalizacije, medsebojnega priznavanja poklicnih kvalifikacij in standardizacije.«

Ključna iniciativa je tudi krepitev Skupine za izvrševanje pravil na notranjem trgu (SMET), kjer je Slovenija predlagala odpravo ovir pri čezmejnem prevozu oseb z vozili do 8+1, ministrstvo pa izpostavi, da bodo spodbujali tudi uporabo obstoječih orodij, kot so SOLVIT, SDG (tj. enotni digitalni portal) ter IMI (tj. informacijski sistem za sodelovanje z nacionalnimi administracijami).

»Za učinkovito izvajanje teh pobud smo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ustanovili ad hoc delovno skupino za poenostavitev zakonodaje, poglobitev enotnega trga in krepitev konkurenčnosti gospodarstva, poglobitev enotnega trga in krepitev konkurenčnosti gospodarstva, ki bo delovala kot platforma za oblikovanje slovenskih stališč in predlogov v delovnih telesih Sveta EU. Aktivno bomo sodelovali pri oblikovanju nove horizontalne strategije za enotni trg, ki jo Evropska komisija pripravlja do maja 2025 in akcijskega načrta za storitve,« dodajajo.

Kaj bi bolj integriran notranji trg pomenil v praksi?

Vse to bi privedlo do bolj integriranega notranjega trga, ki bi imel največje koristi za izvozno usmerjene slovenske industrije. »Izpostavimo lahko avtomobilsko in farmacevtsko industrijo ter storitvene dejavnosti, kot so gradbeništvo, prevozništvo in trgovina,« ocenjujejo na ministrstvu, ob tem pa bi se lahko pozitivni učinki skozi večjo gospodarsko dinamiko prenesli tudi v druge sektorje slovenskega gospodarstva.

Kakšna so pričakovanja glede prihodnjega akcijskega načrta EU?

Evropska komisija bo maja predstavila nov akcijski načrt za izboljšanje prostega pretoka storitev. Slovenija ima pri tem jasna pričakovanja, pravijo na ministrstvu: »Akcijski načrt mora vsebovati jasne cilje in časovnico za njihovo doseganje. Posebej pomembno se nam zdi, da načrt ustrezno naslovi vprašanje napotitev delavcev in priznavanja poklicnih kvalifikacij. Prav tako želimo, da bi spodbudil digitalizacijo administrativnih postopkov in harmonizacijo standardov.«

»Pričakujemo, da bo vseboval ukrepe za krepitev izvajanja in izvrševanja evropske zakonodaje. Želimo tudi, da bi akcijski načrt vzpostavil jasne mehanizme za spremljanje in ocenjevanje njegovega izvajanja. Menimo, da je potrebno v proces njegove priprave vključiti vse relevantne deležnike, vključno s podjetji, socialnimi partnerji in državami članicami.«

Notranji trg kot ključ za strateško neodvisnost EU

Glede na trenutne geopolitične razmere slovensko ministrstvo opozarja, da je močnejši notranji trg nujen za gospodarsko stabilnost in neodvisnost EU. »Omogočil bi bolj učinkovito razporeditev virov, povečal inovacijsko sposobnost in spodbudil rast produktivnosti. Krepitev notranjega trga je ključna za dolgoročno gospodarsko stabilnost in suverenost EU,« zaključujejo na ministrstvu, kjer izpostavijo še, da stanje na notranjem trgu ni zavidljivo, saj ovire še posebej na področju storitev

»... že vrsto let ostajajo nespremenjene. Tako tudi horizontalna strategija za notranji trg in akcijski načrt za storitve prihajata v trenutku, ko mora EU nujno oblikovati politično voljo za učinkovito poglobitev notranjega trga, ki jo zahtevajo globalni izzivi, s katerimi se soočamo. Upamo, da bo s tem oblikovan zadosten politični moment za skupni preboj in uspešno globalno gospodarsko umeščanje EU. Dejansko moramo le izkoristiti neizkoriščeni potencial, ki ga nudi notranji trg EU.«

Pa notranji trg in delavci?

»Obstaja informacijski sistem za delovanje notranjega trga (t.i. sistem IMI,) v okviru katerega države članice za namen izvajanja pravil čezmejnega izvajanja storitev z napotenimi delavci sodelujejo pri reševanja določenih upravnih zadev in pri izmenjavi ter vročanju uradnih dokumentov (to določa direktiva 67/2014),« pojasnjujejo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer dodajajo:

»Od leta 2020 se sistem IMI, na podlagi Direktive 1057/2020, uporablja tudi za namen podajanja prijav začetka izvajanja storitev na področju mednarodnega transporta. V tem trenutku se na ravni EU sprejema akt, ki naj bi to možnost uporabe IMI sistema za namen prijav začetka izvajanja storitev razširil tudi na vse ostale gospodarske dejavnosti. To pomeni odstop od trenutnega nacionalnega urejanja prijav začetka izvajanja storitev, saj vsaka država članica to področje ureja v okviru svojih pristojnosti (BE pozna Limosa declaration, AT pozna ZKO obrazce, RS ureja elektronsko prijavo na ZRSZ).«

Povedo še: »Na podlagi obstoječih izkušenj z uporabo sistema IMI, menimo, da sodelovanje med državami poteka bolj učinkovito in hitro ter po elektronski poti.«