Predstavniki Civilne iniciative so se odzvali na včerajšnjo izjavo direktorja DEM: Pravijo, da so jih DEM zavajale in nestrokovno ter neažurno komunicirale pri projektu, ob tem pa so ga gradile mimo predpisov.

Prijave na pristojne inšpekcije gradnje niso preprečile

Domačinka, sicer predstavnica Civilne iniciative za zaščito Loškega Potoka, Brigita Bertok opozarja. "Dravske elektrarne Maribor so že v razpisni dokumentaciji javnega razpisa navedle povsem drugačno traso za dostopno cesto do vetrne elektrarne, kot jo je predvidevalo veljavno gradbeno dovoljenje, zato je bilo 1,7 kilometra skoraj 5 metrov široke ceste skozi gozd in travnike zgrajene nelegalno in brez soglasij vseh lastnikov parcel, preko katerih je potekala. Lokacija temelja vetrnice je bila izkopana in armirana 35 metrov stran od mesta, ki ga je predvidevalo veljavno gradbeno dovoljenje. Gradbena dela so začeli skoraj dva meseca pred rokom, ki ga je v projektnih in drugih pogojih za pridobitev gradbenega dovoljenja določil Zavod Republike Slovenije za varstvo narave."

"Podane so bile prijave na pristojne inšpekcije, ki pa gradnje niso preprečile. O nepravilnostih sta bili obveščeni tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in ministrstvo za naravne vire in prostor, a je bil projekt Vetrna elektrarna Mali Log kljub temu uvrščen v Načrt razvojnih programov 2024-2027, za katerega je Vlada RS odobrila državno pomoč v višini 627.823 evrov," je povedala in dodala, da so se za projekt precej zavzemali vodilni na občini.

Kaj o projektu pravijo na DEM, lahko preberete tukaj: DEM naznanile kaznivo dejanje, Seme na vprašanja ne odgovarja.

"Občina nikoli ni preverjala volje občanov za postavitev vetrne elektrarne Mali Log, ampak jih je o gotovih dejstvih po kapljicah obveščala za nazaj in na druge nedemokratične načine onemogočala dialog in sodelovanje občanov pri odločitvah o tej vetrni elektrarni in drugih vetrnih projektih," še dodaja. Kot pravi, so tudi o razlogih za nedelovanje vetrnice izvedeli iz medijev.

"V DEM vabili na ogled vetrnice v Loškem Potoku, saj da je šlo za primer dobre prakse, gre pa za okoljsko katastrofo"

"Naša civilna iniciativa odločno nasprotuje postavitvam vetrnih elektrarn na kmetijska zemljišča, sredi gozdov, na ekološko pomembna območja in ob njih, območja naravnih vrednot, Nature 2000. Materialno škodo bo morda celo mogoče sanirati, škoda, ki je bila storjena naravi, pa je nepopravljiva, a tudi za to naj bodo krivi kaznovani," je še ostra.

Neuspeli projekt povečuje nasprotovanje tudi drugje

Primer, kot je Mali Log, le še dodatno povečuje nasprotovanje vetrnim projektom, kjer so civilne iniciative že dejavne. Tako je denimo v primeru projektov Ojstrica in Rogatec - Žetale.

"Kako naj Haložani zaupamo investitorju, ki vetrne elektrarne moči enega megavata v Loškem Potoku ni izvedel tako, da bi bil projekt okoljsko sprejemljiv, v okviru projekta VE Rogatec pa se govori o sedmih megavatih nazivne moči na eno vetrnico, ki bo višja od Donačke gore, skupaj pa bi jih postavili pet. Ob tem so nas v DEM vabili na ogled vetrnice v Loškem Potoku, saj da je šlo za primer dobre prakse, gre pa za okoljsko katastrofo, v kateri bodo najbolj ogoljufani tamkajšnji krajani in seveda vsi mi, davkoplačevalci. Zato smo v civilni iniciativi sklenili, da pri projektu vetrne elektrarne Rogatec ne bomo tiho, ker ko bodo vetrnice že stale, bo prepozno," pravi predstavnik Civilne iniciative Rogatec - Žetale Roman Medved, ki ga takšno poslovanje in vodenje projektov skrbita.

Če niso vedeli, da postavljajo staro vetrnico, pa se sprašujejo o kompetentnosti

Hkrati je znova spomnil na mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki pravi, da bi za oceno vpliva vetrnic z močjo, večjo od 3,5 megavata, potrebovali nove znanstvene dokaze glede vplivov na zdravje ljudi ter da zato NIJZ ne podpira postavitve takih vetrnic v slovenskem prostoru.

Tudi Tea Lubej iz CI Ojstrica je nad projektom zgrožena. "Enostavno ne verjamemo, da DEM ni vedel, da postavljajo staro vetrnico. Če pa tega res niso vedeli, se sprašujem o njihovi kompetentnosti," je ostra in ob tem dodaja, da se pri projektu Ojstrica trenutno borijo za to, da bo DEM naredil še presojo vplivov na okolje.

"To bi sicer tako ali tako morali, a so zdaj podali predlog, da jim tega ne bi bilo treba, saj da so v postopku celovite presoje že naredili dovolj. Da se na konkreten primer naredi presoja, je ključno, samo tako se lahko izognemo podobnim primerom, kot je Mali Log," je še dejala.

Več novic lahko najdete tudi na slo24.si.