Načrtovani električni daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce-Pince predstavlja del povezave Slovenija-Madžarska-Hrvaška, njegova gradnja pa je bila ena glavnih prioritet vlade v razvoju slovenske energetske infrastrukture.

Daljnovod bo vzpostavil prvo meddržavno povezavo s prenosnim omrežjem Madžarske, povečal zanesljivost delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije, prenosnega omrežja in uvozne prenosne zmogljivosti ter ob nepredvidenih dogodkih ali obratovalnih težavah izboljšal zanesljivost napajanja odjema v Sloveniji. Gradbeni delavci opravljajo zadnja dela na elektropovezavi, vklop pa je načrtovan 30. junija, poroča portal Finance, Okolje in energija.

Tako je potekala gradnja

Po dveh letih gradbeni delavci zdaj opravljajo zadnja dela na elektropovezavi. Daljnovod od Cirkovc do madžarske meje sestavlja 264 stebrov, od tega stojijo pri Hotizi trije stebri na ozemlju Hrvaške, prek katere poteka 1.200 metrov povezave.

Boštjan Barl, pomočnik direktorja za področje infrastrukture prenosnega omrežja in vodja projekta izgradnje daljnovoda v družbi ELES, je za Finance povedal, da imajo na objektu plitko in globoko temeljenje. Globoko pomeni postavitev pilotov, ki jih je postavljalo od štiri do osem ekip. Takšno temeljenje je na 191 stojnih mestih, ker so na vsakem štiri piloti, je to vse skupaj 764 pilotov. Piloti so globoki od 16 do 25 metrov. Pri drugih stebrih so opravili plitva temeljenja, kar pomeni izkop gradbene jame z betoniranjem temeljev.

Daljnovod od Cirkovc do Madžarske naj bi bil inženirski objekt z največ pilotnimi stebri v Sloveniji.

Vsak steber na daljnovodu je drugačen in prilagojen terenu. Konstrukcijo zanje so izdelali v Turčiji in na Hrvaškem. Vsak element stebra je vroče cinkan, nato ga v tovarni prvič barvajo, drugič še na terenu. Konstrukcija bi sicer zdržala 40 let, tudi brez barvanja.

Uporabili so stebre, ki ščitijo daljnovod pred strelami

Projekt so izdelali v družbi IBE, kjer so sodelovali pri umeščanju v prostor, izbrali način obešanja vodnikov, opravili zračune, razmestili stojna mesta in poskrbeli za podrobnosti “do zadnjega vijaka”, poročajo Finance, Okolje in energija. Pri določanju razdalje med posameznimi stebri so morali upoštevati povese vodnikov, saj se le-ti raztezajo, ko se segrejejo in ne smejo priti prenizko.

Vodnike na stebre napeljejo tako, da navadno vrv potegnejo po tleh, nato jo dvignejo na steber ter potegnejo predvlečno vrv, s katero potem napeljejo hkrati tri vodnike, ki se na stebre pritrdijo prek izolatorskih verig, je razložil Barl. Postopek sicer potrebuje nekaj časa, sploh ker se morajo najprej glede napeljave dogovoriti z lastniki zemljišč. Nato morajo teren utrditi in izdelati montažne platoje, da lahko pripeljejo stroje.

Ob gradnji daljnovoda se je morala družba dogovoriti s štiri tisoč zemljiškimi lastniki. Zemljišč niso odkupovali, ampak so plačali za služnost. To pomeni, da niso lastniki, ampak gostje, zato morajo ohranjati sožitje z lastniki, lokalnimi skupnostmi in nevladnimi organizacijami.

Na projektu so prvič uporabili tudi stebre tipa donava. Ti so nižji od stebrov, ki se običajno uporabljajo v Sloveniji, namesto na treh so pri njih žice napeljane na dveh ravneh. Pomembna razlika je tudi v obliki vrha stebra, saj imajo na vrhu dve konzoli za obešanje zaščitnih vrvi. Njihova naloga je zaščita daljnovoda pred strelami. Strela udari v zaščitno vrv in se prek stebra in ozemljitve prenese v zemljo. Tako preprečijo neposreden udar v fazo.

To še jih čaka

Daljnovod je skoraj končan, na del stebrov še je potrebno nanesti protikorozijsko zaščito in opraviti ureditev okolice. Potreben je še umik materiala, s katerim so utrdili dostopne poti. Nato sledijo preizkusi, vzpostavitev povezave z Madžarsko in vklop. Po vklopu bodo začeli zagonske in funkcionalne preizkuse.

Da lahko pridobijo uporabno dovoljenje, bodo morali dokončati še nadomestne habitate, travniške, gozdne in vodne. Opraviti bodo morali tudi meritve hrupa, elektromagnetna polja, pripraviti tehnični in geodetski del dokumentacije, pripraviti projekt izvedenih del in opraviti tehnični pregled.

Dokončanje je bilo prestavljeni zaradi prepovedi gradbenih del spomladi in jeseni na nekaterih območjih. Zaradi epidemije covida-19 je prišlo do zamika v pričetku del, ki je bil planiran 1. 3. 2020, tako da so se dela na terenu pričela s 6-mesečno zamudo. Daljnovod bi naj bil namreč prvotno dokončan marca, zdaj je dokončevanje prestavljeno na junij. Vklop bi naj bil 30. junija, še poročajo Finance.