Svet Evropske centralne banke (ECB) je danes skladno z napovedmi znižal osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Omilitev denarne politike se mu glede na razvoj dogodkov zdi primerna. Glede nadaljnjih odločitev se v svetu še naprej ne zavezujejo, ukrepi ostajajo odvisni od podatkov in dinamike osnovne inflacije.
Prvo nižanje po septembru 2019
Gre za prvi rez v vsaj katero od obrestnih mer od septembra 2019 in za obrat v denarni politiki, ki jo je ECB začela zaostrovati pred skoraj dvema letoma. Osrednje evrske obrestne mere je tako svet s ciljem znižanja visoke inflacije med julijem 2022 in oktobrom 2023 v rekordnem nizu dvignil desetkrat zapored in jih od tedaj ohranjal nespremenjene.
Kakšne so obrestne mere?
Osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo zdaj pri 4,25 odstotka. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, bo odslej pri 3,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa bo ob začetku veljave novih obrestnih mer pri 4,50 odstotka. Prvi dve obrestni meri tudi po znižanju še vedno ostajata blizu najvišjih ravni od uvedbe evra.
"Na podlagi najnovejše ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in intenzivnosti transmisije denarne politike je sedaj primerno, da omilimo stopnjo restriktivnosti denarne politike, potem ko smo devet mesecev ohranjali obrestne mere nespremenjene," je svet ECB zapisal v izjavi po odločitvi.
