Po besedah Tadeje Vodovnik Plevnik, priznane enologinje s Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor, se nam letos obeta količinsko bogat vinski letnik, ki bo omogočal pridelavo vrhunskih vin, in to vseh kakovosti, vrst in stilov.

Letošnje vremenske razmere so bile naklonjene vinski trti, še posebej obdobje pred zadnjimi padavinami, pojasnjuje Vodovnik-Plevnikova in dodaja, da pa je zadnje deževje nekoliko prekinilo trgatve.

Kjer ni bilo toče, je količinsko bogat vinski letnik

Na območjih, kjer je klestila toča je seveda pridelek manjši. 30. avgusta je tako neurje s točo prizadelo vinograde na območju Ormoža, Ljutomera in Šmarja pri Jelšah, kjer posledično beležijo od 20- do 80-odstotni upad količine grozdja. Drugod je pridelek nadpovprečen, nekateri vinogradniki pa so se v želji po vrhunski kakovosti celo odločili za redukcijo količine grozdje na trtah.  V tem trenutku je končana trgatev srednje poznih sort, nekateri vinogradniki trgajo pozne sorte, v vinogradih pa še vedno čaka grozdje, iz katerega pridelujemo vina posebne kakovosti.

Po kakovosti grozdja in vina pa se zelo približujemo klasičnim štajerskim letnikom s svežino, sortno izraženo cvetico in harmonijo v okusu vonju in  polnosti.

O posebnostih letošnjega vinskega letnika smo povprašali tudi Romana Štabuca, specialista za vinogradništvo z mariborskega kmetijsko gozdarskega zavoda. Pojasnil je, da to leto pomeni nadaljevanje  hitrih ekstremnih in škodnih  vremenskih dogodkov, bolj mokro leto v poletnem času, zelo dober nastavek in obilen pridelek tam, kjer ni bilo toče in rastlinskih bolezni. Glede zaščite je to bil zelo težek letnik, saj je bilo potrebno trto večkrat in bolj pogosto škropiti kot v običajnem letu. »Po kakovosti grozdja in vina pa se zelo približujemo klasičnim štajerskim letnikom s svežino, sortno izraženo cvetico in harmonijo v okusu vonju in  polnosti«, še dodaja Štabuc.

Na Štajerskem največ laškega rizlinga

Na Štajerskem – območje sodi v Vinorodno deželo Podravje, je sicer med belimi sortami najbolje zastopan laški rizling, ki prvotno izhaja iz pokrajine Champagne v Franciji. Velja za pozno sorto z majhnimi grozdi valjaste oblike z značilnim prigrozdom.

Med belimi sortami je najbolje zastopan laški rizling, ki prvotno izhaja iz pokrajine Champagne v Franciji. Velja za pozno sorto z majhnimi grozdi valjaste oblike z značilnim prigrozdom.

Med pomembnejše vinske sorte na Štajerskem uvrščamo tudi chardonnay, ki prav tako izhaja iz Francije, odkoder prihaja še ena za naš okoliš značilna sorta – sauvignon. Dobro so pri nas zastopani tudi rumeni muškat, beli in sivi pinot in renski rizling. Od rdečih sort prevladujejo modri pinot, modra frankinja in žametna črnina. Prav slednja je avtohtona slovenska sorta, še več, trta te sorte raste na mariborskem Lentu že več kot 400 let in je  kot najstarejša vinska trta vpisana tudi v Guinnessovi knjigo rekordov.

Žametna črnina je avtohtona slovenska sorta

Vino, ki ga iztisnejo iz njenega grozdja, predstavlja eno najbolj posebnih in redkih napitkov na svetu. Je svetlo rose barve, nežno, pitno in ima nizko stopnjo alkohola. Okolje, kjer Stara trta raste – lega ob vodi, na južnem pročelju hiše na mariborskem Lentu, daje vinu prav poseben pečat.

Stara trta da v povprečju okoli 35 do 55 kilogramov grozdja, kar znese od 15 do 35 litrov vina. Neguje se v kleti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, vino pa zori v sodih iz nerjavečega jekla, kar poudari zanimive in specifične sortne značilnosti. Po približno letu in pol zorenja vina se to napolni v posebne stekleničke s prostornino 0,25 litra, ki jih je za vino najstarejše trte sveta oblikoval svetovno priznan umetnik Oskar Kogoj. Spirala, ki se vije po dolgem vratu stekleničke, predstavlja neskončno dolgo življenje Stare trte.

Stari trti bodo omejevali količino in tako vlivali na izboljšanje njene kakovosti

 »Žametka je vinska sorta, ki rodi obilno in praviloma daje vina z bogato kislino. Ob tem se moramo zavedati, da kot vsako živo bitje ima tudi Stara trta svoj biološki konec, zato je prav, da jo oskrbujemo tako, da jo  čim dalje tudi, kot pravi,  očuvamo. Drugi vidik pa je v tem, da je tudi Stara trta tista, ki daje vino, ki pa mora potrditi njeno posebnost tudi z izjemnostjo pridelane kakovosti. Pred nami je določitev smernic tehnološkega protokola oskrbe Stare trte in vseh njenih potomk, na način, ki bo omejeval količino in vplival na izboljšanje kakovosti in podaljševanja življenjskega obdobja trajanja«, je razložil Roman Štabuc.

Potomke Stare trte rastejo že po vsem svetu

Stara trta je tudi simbol medsebojnega sodelovanja in prijateljstva. Mesto Maribor namreč vsako leto podari cepiče najstarejše trte na svetu partnerskim občinam in ustanovam po Sloveniji in tujini.

Stara trta da v povprečju okoli 35 do 55 kilogramov grozdja, kar znese od 15 do 35 litrov vina. Uradne potomke najstarejše trte na svetu, overjene z uradnim certifikatom, rasejo na 130-ih rastiščih po Sloveniji in na 84-ih po svetu

Uradne potomke najstarejše trte na svetu, overjene z uradnim certifikatom, rasejo na 130-ih rastiščih po Sloveniji in na 84-ih po svetu. Med najzanimivejša vsekakor sodijo rastišča v Melbournu, Berlinu, na Dunaju, pred Francoskim muzejem trte in vina v Parizu, v Severni Koreji (Pyongyang) in Južni Koreji (Seul), pred starodavnim benediktinskim samostanom v Šent Pavlu na avstrijskem Koroškem in na številnih drugih rastiščih.

Mestni viničar Stane Kocutar pojasnjuje, da  med posebne zanimivosti sodi tudi prvi in edini vinograd potomk najstarejše trte. »500 trt smo posadili leta 2015 na posesti Biotehniške šole v Mariboru – približno 20 minut hoda od najstarejše trte na Lentu – in leta 2018 dobili prvi pridelek«, ponosno pove viničar Kocutar.

Zelena trgatev – popolno uničenje grozdja še v zeleni fazi

Andrej Šajnovič, viden član Evropskega reda vitezov vina, je za Vestnik pojasnil, da letos v Sloveniji zaradi pojava koronavirusa polovica zaloge vina miruje. Dodaja, da ob normalnih pogojih pri nas letno porabimo okrog 80 milijonov litrov vina v različnih oblikah. Zato so se nekateri vinogradniki odločili za tako imenovane zelene trgatve, s katerimi vinogradnikom ponudijo možnost, da odstranijo pridelek do prvih zoritvenih procesov, torej v času, ko je  grozdje še zeleno, zato pa dobijo  denarno odškodnino. Ta ukrep, tako Štabuc, spada med skrajne tehnološke ukrepe s katerim se želi  razbremeniti  in ohraniti vinski trg pred zlomom:

Zelena trgatev je v prvi vrsti politična odločitev s katero država rešuje obstoj vinogradniške panoge s tem ko ob prekomernih zalogah razbremeni trg  z novim pridelkom grozdja.

»Zelena trgatev je v prvi vrsti politična odločitev s katero država rešuje obstoj vinogradniške panoge s tem ko ob prekomernih zalogah razbremeni trg  z novim pridelkom grozdja. Strokovne so tu samo priporočila, kako čim manj trto prizadenemo in s tem preprečimo v veliki meri negativne posledice za prihodnjo rodnost. Praviloma smo v strokovni javnosti proti takemu grobemu načinu, se pa zavzemamo z poletna zelena dela , pletev in vsekakor pravilno redukcijo grozdja s ciljem pridelati količinsko manj in to večje in boljše kakovosti, kajti vinogradništvo in vinogradnike lahko reši le kakovostno dobro prodano in pravilno cenjeno vino.«

Vse prevečkrat pozabljamo na analizo tal

Ker v Sloveniji, po besedah Andreja Šajnoviča, izgubimo približno hektar vinogradov na dan, je še kako pomembno, da se odločamo za nove zasaditve. Roman Štabuc pri tem opozarja na pomembnost analize tal:»Analiza tal je izhodišče za ugotavljanje hranilne vsebnosti in pridelovalne vrednosti tal in vsebuje presojanje tal po naravnih danosti ali fizikalnih lastnostih, kot so struktura in tekstura tal. Nato nadaljujemo s kemično analizo tal, kjer ugotovimo vsebnost makro in mikro hranil  in humusa v tleh , na koncu  pa analizo zaključimo z biološko presojo tal, ki se prične  s preprostim lopatnim preizkusom nato pa lahko tudi s specialnimi metodami, kjer se ugotovi vsebnost in množina vseh organizmov, ki tvorijo t.im »življenje v tleh«, ki pa je bistveni pogoj za normalni razvoj trte in nemoten sprejem hranil iz tal.«

S trgatvijo zadovoljni tudi na Kmetijsko gozdarskem zavodu Ptuj

Preverili smo še, kako poteka letošnja trgatev na območju Ormoža, Lenarta, Slovenske Bistrice in Radelj ob Dravi, torej v občinah, ki jih na področju kmetijskega svetovanja pokriva Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj.

Direktor zavoda Andrej Rebernišek je pojasnil, da je bila letošnja trgatev  kljub nekoliko slabši napovedi dobra, tako v količinskem kot kakovostnem vidiku. Sicer je skupni pridelek za cca 20 % nižji, kar je posledica velikega neurja s točo na Ormoškem območju, kjer
je bilo prizadetih dobrih 500 ha vinogradov.

V nasadih, kjer so bile težave s oidijem – pepelasta plesen in zlasti v bujnih nasadih pa smo zasledili nekoliko večji napad os in  posledično nižjo kakovost grozdja zaradi prisotnosti cikastih jagod. V teh nasadih je bilo smiselno narediti podbir.

Trgatev je bila nekoliko zakasnela glede na zadnja leta, vendar pa v optimalnem času, saj je bilo vreme v mesecu septembru zelo lepo in je grozdje dobro dozorevalo. «Dobro je bilo tudi to, da so se dnevne temperature v času trgatve nekoliko spustile, tako smo lahko v vinogradih, kjer so bila opravljena tudi zelena dela trgali  grozdje res odlične  kakovosti«, je razložil Rebernišek in dodal: »V nasadih, kjer so bile težave s oidijem – pepelasta plesen in zlasti v bujnih nasadih pa smo zasledili nekoliko večji napad os in  posledično nižjo kakovost grozdja zaradi prisotnosti cikastih jagod. V teh nasadih je bilo smiselno narediti podbir.«

Ptujska klet

In kakšen je Reberniškov nasvet vinogradnikom glede naslednjih opravil v vinogradu?

Andrej Rebernišek vinogradnikom svetuje naslednje: »Jesenski čas je optimalen čas za gnojenje vinogradov, tako vinogradnikom priporočamo da, v kolikor nimajo analize tal, le to naredijo.  Vsekakor pa je pomembna tudi vizualna ocena, in to tako bujnosti nasada kot tudi prisotnosti bolezni lesa (esca, zlata trsna rumenica). Pomembno je,  da takšne trse označimo in jih čim prej odstranimo iz vinogradov.”

Nasvet vinarjem glede nadaljnjih opravil v kleti

Direktor KGZ Ptuj pojasnjuje, da z vinskim letnikom, ki je pred nami, ne pričakujemo večjih težav pri kletarjenju, kar še zlasti velja za območja, kjer je bilo grozdje zdravo. Tudi  kislinska sestava moštov je bila na širšem ptujskem območju dobra. Zmeraj pa velja pravilo, da moramo v kleti maksimalno skrbeti za čistost, tako kleti, posode kot vse opreme. »Skrbeti moramo, da mlado vino ni izpostavljeno zraku, torej moramo redno dolivati posodo in pokušati, kako se vino razvija«, še pravi Rebernišek in dodaja, da je potrebno pri tem ugotoviti, ali so prisotne morebiti napake ali bolezni vina. Zelo pomembno je tudi spremljanje prostega SO2 v vinih in nato se na osnovi meritev odločamo za žveplanje.

Generalno pa v letošnjem letu priporočamo, da vina odležijo dalj časa na finih drožeh, saj so kisline nekoliko višje , slednje velja zlasti pri suhih vinih.

»Ker pa ima vsak vinar svojo vizijo vina, se potem tudi odloča, ali bo vino dalj časa odležalo na finih drožeh ali želi mlado svežo linijo, kjer sledijo hitri pretoki in obdelava moštov z bistrili. Generalno pa v letošnjem letu priporočamo, da vina odležijo dalj časa na finih drožeh, saj so kisline nekoliko višje , slednje velja zlasti pri suhih vinih«, zaključuje Rebernišek in svetuje, da je glede na stanje v vinogradih in dozorevanje grozdja letošnji letnik primeren tudi za pridelavo vin posebnih kakovosti.

Vinagova vinska klet po prevzemu ljubljanske družbe ponovno oživela

Marsikdo ne ve, da se v središču Maribora razprostira ena največjih in najstarejših klasičnih vinskih kleti v Evropi, Vinagova klet. Najstarejši del kleti, ki se ponaša s površino 15.000 m2 in z 2,1 kilometra dolgimi podzemnimi predori, je bil zgrajen leta 1847. Leseni sodi, betonske cisterne, steklenice z vinsko patino imajo skupno kapaciteto 3 milijone litrov. Od začetka lanskega leta je nova lastnica Vinagove kleti  ljubljanska družba Metalka Commerce, ki ji pripadajo tudi nova klet in vinogradi v Košakih ter vinogradi v Gačniku in Svečini. Ob tem ima Metalka Commerce v lasti tudi nekatere blagovne znamke in pravico do uporabe imena Vinag.

Letos smo potrgali manj grozdja, saj smo se na začetku leta lotili obnove vinogradov kar je obsegalo 11 ha in je zato količina grozdja manjša. Veseli nas, da smo takoj začeli s prenovo, da bomo lahko čez tri leta poskusili kapljico novih trt.

 »Letos smo potrgali manj grozdja, saj smo se na začetku leta lotili obnove vinogradov kar je obsegalo 11 ha in je zato količina grozdja manjša. Veseli nas, da smo takoj začeli s prenovo, da bomo lahko čez tri leta poskusili kapljico novih trt«, je za naš spletni medij pojasnil Franc Ziherl, predsednik uprave Metalka Commerce. »Letošnja trgatev še ni končana. Trgatev je otežilo nepredvidljivo vreme, saj je bilo to leto veliko padavin. Veseli nas, da je grozdje zdravo, zato ne dvomimo da bo tudi vino dobro. V  kleti pripravljamo nove polnitve, tako da bo naš repertoar vin letos večji. Želimo narediti  prav posebno visokokakovostno linijo buteljk, ki bodo na voljo samo v naši vinski kleti in restavracijah. Posebna novost bo rdeče vino iz modrega pinota.«

Vinagova klet

Vinag ima zaenkrat dovolj svojega grozdja

Ob tem nas je še zanimalo, ali Vinag odkupuje tudi grozdje. »Odkupa grozdja ne izvajamo, saj imamo zaenkrat svojega dovolj. Poudariti je treba, da smo na začetku vinarske poti, tako da moramo najprej osvojiti slovensko tržišče, nadaljevali pa bomo s prodajo v tujini. Naše vino je skoraj na vseh trgovskih policah v Sloveniji, kar nas veseli. V kontaktu smo z različnimi distributerji, pospešeno pa iščemo komercialiste, ki nam bodo pomagali pri prodaji v gostinskih lokalih«, so pojasnili. Dodajajo, da grozdja ne odkupujejo tudi zaradi trenutnih razmer na trgu. Zaradi korone se je prodaja poslabšala, prav tako pa ne želijo delati prevelikih zalog, saj ne vedo, koliko časa bodo virusne okoliščine še oteževale trg.

Vinska klet še vedno na ogled

Poleg prodaje vina se Vinag ukvarja z oživljanjem kleti v centru mesta. Ogledi potekajo nemoteno ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah. Za večje skupine izvajajo rezervacije predhodno po naročilu, posamezniki pa si lahko klet ogledajo takoj. »Delujemo v skladu z NIJZ priporočili, tako da skrbimo, da so skupine manjše«, še dodaja Franc Ziherl.

Ogledi kleti  potekajo nemoteno ob ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah.

Za ogled kleti se lahko obiskovalci najavijo preko njihove spletni strani, lahko tudi pokličejo Metalko Commerce, jim napišejo elektronsko pošto ali pa se oglasijo v Turističnem centru Maribor. Ogled kleti poteka na način, da si turisti najprej ogledajo klet, na koncu pa jih glede na izbran paket čaka degustacija vin.

Kako pa je v Radgonsko-Kapelskih  goricah?

Na skrajnem severovzhodnem delu Slovenskih goric, kjer je gričevnat svet med reko Ščavnico na jugu, Apaškim poljem na zahodu in na severozahodu ter reko Muro na vzhodu in severovzhodu, pa ležijo Radgonsko – Kapelske gorice. Vrhovi in prisojna pobočja so zasajeni s trto, ki že tisočletja rodi žlahtno pijačo, kakršni se niti bogovi ne bi odrekli.

Andreja Novak iz družbe Radgonske gorice je za Maribor24 pojasnila, da je bila letošnja vinska letina na območju Radgonsko-Kapelskih goric količinsko povprečna, sama kakovost grozdja pa zadovoljiva. »Kljub lepi jeseni so sladkorne stopnje nižje, kisline višje in pH manj ugoden.«

Kljub lepi jeseni so sladkorne stopnje nižje, kisline višje in pH manj ugoden.

Na tistem koncu sicer prevladujejo chardonnay, laški rizling in  avtohtona radgonska ranina, tudi sauvignon, šipon in seveda nepogrešljivi traminec. Pred osmimi leti so Radgonske gorice zaznamovale 160-letnico začetka proizvodnje penine, sedaj pa se bližajo že 170-letnici. To bo leta 2022. Zagotovo bodo praznovali tudi ta jubilej, kako, pa zaenkrat še ne razkrivajo.

Na trgu od začetka oktobra nova penina

Z veseljem pa sporočajo, da so 1. oktobra lansirali čisto novo penino, imenovano Untouched by Light. Gre za edinstven proizvod na svetovnem tržišču, in kot pravijo: »smo prvi, ki smo se pridelave lotili na tak način – v popolni temi.«

Dom penine na Jurkovičevi 25 v Gornji Radgoni je trenutno »normalno« odprt, tako za prodajo kot za oglede in degustacije, seveda ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ in sprotnem prilagajanju vsem ukrepom, vezanim na koronavirus. Njihov delovni čas je od ponedeljka do sobote, od 9h do 19h in v nedeljo od 11h do 17h. Za vse dodatne informacije glede obiska  so vam na voljo na 02/564-85-50 ali na [email protected]