Finančni položaj lastnikov gostinskih lokalov in delavcev je zastrašujoč. Lastniki gostinskih obratov psihično na tleh, mnogi obupujejo nad finančnim minusom, nekateri delavci ostali brez službe.

Koronavirus je dodobra pretresel vsa področja družbenega življenja, posledično tudi delavce v gostinstvu. Tokrat smo vzeli pod drobnogled gostince in njihov trenuten položaj. Ana (ime je spremenjeno), najemnica in vodja kavarne, je povedala:

»Trenutni občutki so grozni, zadnje tri dni sem bila na robu živčnega zloma. Mene v prvi vrsti skrbi za moje zaposlene, ki imajo tudi kredit. Edini izhod sem videla v tem, da zaposlene dam na Zavod za zaposlovanje.«

“Ena izmed zaposlenih me kliče s porodniške, drug zaposlen me kliče in sprašuje, če bo dobil plačo, da ima kredite in ne ve kaj se bo z njim zgodilo. Zdaj ko sem uredila zadeve z zaposlenimi, se mi je kamen odvalil od srca,” je dejala vodja kavarne.

Podobna situacija se godi tudi drugim gostinskim lokalom. Marko (ime je spremenjeno), lastnik restavracije, je za maribor24 dejal:

»Vse je ohromelo. Zdaj si ne morem privoščit, da bi imel delavce, ki bi delali zame. Če delavci delajo zame, sem v minusu. Imam toliko, da si privoščim bencin in da ne lenarim doma.«

Gostinci brez prometa se sprašujejo kako bodo pokrili stroške

S 16. marcem je vlada uvedla ukrep, s katerim so se morali zapreti vsi gostinski lokali. Do nadaljnjega se ne ve, kdaj bodo gostinski obrati začeli spet delovati, podobno velja tudi za obrate v ostalih gospodarskih panogah. Kljub temu, da trenutne razmere trajajo šele nekaj dni, gostinci posledice že čutijo.

Marko, lastnik restavracije v Mariboru, je izpostavil pomembnost morebitnega subvencioniranja s strani države. Želi si konkretnih sprememb, ki bi zajemale tudi gostinsko panogo.

»Vlada bo ta ukrep mlela dlje časa in izdala kasneje odlok. Takrat bo prepozno, ker ne bo denarja. Recimo, da si noge zlomiš, pa greš na rehabilitacijo čez dve leti. To ne gre. Ko je enkrat škoda narejena, ni pomoči. Tu smo vsi v dilemi.« je dodal Marko.

Lastniki gostinskih obratov se sprašujejo, kako si bodo sploh lahko krili regularne stroške, mnogi se srečujejo tudi s krediti.

»Ne vem od kod bomo mi doma elektriko plačali, ker država še ni izdala nobene odredbe. Delavci v Franciji so dobili finančno pomoč in takojšnjo zamrznitev kreditov, mi nismo dobili nič. Vsak ima za eno ali dve plači, ampak ni samo to. Treba je kasneje robo plačat, poskrbeti za delavce in za ostale stroške.«

Lastniki životarijo – zaposleni na borzo

Nekateri lastniki lokalov imajo težave s slabim prometom, drugi so popolnoma zaprli lokale, tretjim primanjkuje denarja za izplačilo delavcev. Mnogi gostinski delavci so se morali prijaviti na Zavod za zaposlovanje, ker delodajalci nimajo denarja za plače.

»Lastniki manjših gostinskih obratov nimamo nekih rezerv, ampak životarimo iz danes na jutri. Pol je takih.« je dejal Marko.

»Vsi zaposleni gredo na borzo, ker imamo lokal zaprt. Delal bom popolnoma sam, pa še to z dostavo hrane. Toliko, da zaslužim za sproti in da preskrbim svojo družino.«

Kje dobiti denar za regres?

Poletna sezona, ki sledi, bo za delavce v gostinstvu ena izmed največjih priložnosti za dobiček ter vložek v nujne investicije kot so stroški renovacije, regresi in podobno. Klavrno stanje s katerimi se srečujejo delavci v gostinski panogi pa lahko kasneje vpliva tudi na dobiček v poletni sezoni.

 »Iz teh štiri poletnih mesecev se nabere tudi denar za regres delavcev. Kje sedaj dobiti denar za regres? Vlada je rekla, da bodo zamrznili obrestne mere kreditov. Kaj meni pomaga to? Če mala podjetja itak ne dobijo kreditov. To je metanje peska v oči, ker mi ne dobimo kredita. Veste kaj je največji problem? Marec, april, maj junij – to so za nas gostince najmočnejši meseci.«

Gostinci negotovi, nihče ne ve kaj bo

Ana načrtov za naprej nima, vsekakor pa se bo skušala prilagoditi situaciji in predvsem poskrbela za svoje zdravje :

»Sem v 100% izolaciji. Bom videla kako dolgo bo trajala odredba za našo panogo. Vsekakor pričakujem, da se bo vse odprlo prej kot gostilne. Prvo vrtci, šole, šele potem gostinski obrati. Če pa bodo ljudje še naprej tako neodgovorni, se bodo lokali odprli šele čez tri mesece.« je dodala Ana.

Marko je izpostavil problematiko zakasnelosti državnih ukrepov: »Pričakujemo neke subvencije in to ne čez pol leta, ampak zdaj. Zdaj potrebujemo denar in subvencije. Medtem pa životarimo in plačujemo za tiste, ki delajo v državnih organih. Ljudje so v šoku, negotovosti, noben ne ve kaj bo. Morali bi dati primerjalno analizo s prejšnjimi leti, saj nihče ni dal podatkov o tem koliko ljudi je umrlo za gripo v preteklosti.