Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so v zadnjem letu zaznali veliko kršitev delavskih pravic. Njihove sodelavke in sodelavci so s terena poročali o kršitvah na številnih področjih, pri čemer se je največ primerov nanašalo na plače in dodatke. “Tu se pojavljajo številne kršitve: neizplačane plače, premalo izplačane plače (neizplačilo dodatkov, nadur), neizplačilo delovne uspešnosti, nepravilne odmere dodatka na minulo delo, nepravilne določbe v pogodbah o zaposlitvi o plači oziroma zloraba inštituta t.i. individualnih pogodb, zajemanje dodatkov v osnovni plači …,” je za naš medij pojasnila Sanja Leban Trojar iz ZSSS.

Kot posebej pereče področje po njenih besedah izpostavljajo področje odpovedi. “Sodelavci se na veliko ukvarjajo z nezakonitimi odpovedmi, nepodaljševanjem pogodb za določen čas predvsem v panogi gostinstva in turizma in predvsem tujim delavcem ter z nezakonitimi odpovedmi delavcem, ki jim manjka manj kot 5 let do upokojitve.”

Neizplačane plače, premalo izplačane plače (neizplačilo dodatkov, nadur), neizplačilo delovne uspešnosti, nepravilne odmere dodatka na minulo delo, nepravilne določbe v pogodbah o zaposlitvi o plači oziroma zloraba inštituta t.i. individualnih pogodb, zajemanje dodatkov v osnovni plači …

Posebno področjepo njenih besedah obenem predstavlja enostransko odrejanje dopusta oziroma brisanje dopusta, neizplačilo regresa oziroma zamuda z izplačilom regresa ter nepravilni obračuni nadomestil za letni dopust, praznike ….

Pogoste so tudi kršitve glede delovnega časa, nadalje je veliko kršitev zaznanih tudi pri neizplačilu kriznega dodatka v začetku leta 2021 ali nepriznavanju dodatkov za nevarne pogoje dela – covid dodatek. “Kolegice in kolegi se dnevno srečujejo tudi s pritiski na sindikate in delavce, da se zmanjšajo dodatni dnevi letnega dopusta (spremenijo kriteriji v PKP in splošnih aktih delodajalca),” še dodaja Leban Trojarjeva.

Pritožbe na pomanjkanje varovalne opreme

Ob tem nas je zanimalo, kako je po njihovih izkušnjah poskrbljeno za varnost delavcev v času epidemije in ali so se razmere v primerjavi s prvim valom izboljšale ali poslabšale?

Kot dodajajo v ZSSS, so na podlagi lani opravljene ankete med njihovim članstvom in po pogovorih na terenu, ugotavljali, da delavke in delavci varnost na delovnem mestu ocenjujejo kot večinoma sprejemljivo, kar nekaj je bilo pritožb na pomanjkanje varovalne opreme, sploh v prvem valu, v drugem bistveno manj. Več težav so beležili s pomanjkanjem informiranosti delavk in delavcev, predvsem v smislu, da so bili prepozno ali pa sploh ne seznanjeni z okužbami na delovnem mestu oziroma v kolektivih.

“Na drugi val smo bili vsi bolje pripravljeni, kot na prvega, to je jasno. Več je bilo informacij, več zaščitne opreme, več navodil, tako da je bilo odreagirati nekaj lažje. Še vedno pa ne gre spregledati niti ugotovitev Nacionalnega inštituta za javno zdravje, da največ okužb izvira iz delovnega mesta. Prostora za izboljšanje je zagotovo še veliko, pri čemer zagotovo ne smemo pozabiti na ureditev primerih prezračevalnih sistemov! Opozarjanja na pravilno prezračevanje, ki je v zadnjem času vse bolj prepoznano kot eden najboljših ukrepov, je še premajhno. Kar nekaj pritožb je bilo tudi na obvezna testiranja in v zvezi s cepljenjem, vendar se to počasi umirja,” je še dodala Lebar Trojarjeva.

Diskriminacija pri določanju višine božičnice

Med obravnavanimi primeri diskriminacije, ki jih je  v lanskem letu zaključil zagovornik načela enakosti Miha Lobnik, je bilo kar 30 odstotkov zadev s področja dela ali zaposlovanja. Zagovornik načela enakosti je denimo v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da so kriteriji, ki jih je podjetje BSH Hišni aparati Nazarje upoštevalo pri določanju višine božičnice diskriminatorni. Podjetje je sprožilo upravni spor, v katerem je Upravno sodišče v celoti pritrdilo Zagovorniku.

“Upravno sodišče je v celoti pritrdilo vsem našim argumentom. V ugotovitveni odločbi smo izpostavili, da je slabša obravnava zaposlenih na podlagi njihovih osebnih okoliščin, kot so zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno, z zakonom prepovedana. Dobrodošlo in spoštovanja vredno je, da podjetja ob koncu leta svoj dobiček delijo z delavci. Ob tem pa morajo upoštevati zakonodajo, tudi prepoved diskriminacije. Upravno sodišče je pritrdilo, da ta zakonodaja velja tudi v gospodarstvu,” so tedaj pojasnili v sporočilu za javnosti.

Zagovornik je ugotovil, da kriterij prisotnosti na delovnem mestu deluje nevtralno za vse delavce zgolj na videz. Dejansko v slabši položaj postavlja nosečnice, očete na očetovskem dopustu, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi in poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, delavce s statusom invalida in starejše.

Podjetje BSH Hišni aparati je višino nagrade za poslovno uspešnost podjetja do tedaj vezalo na prisotnost zaposlenega na delu. Določilo je, da bodo tisti, ki so bili med letom odsotni zaradi bolniške odsotnosti, prejeli nižjo božičnico v primerjavi s tistimi, ki so bili na delu stalno prisotni.

Zagovornik je po prejemu prijave sprožil postopek ugotavljanja diskriminacije in ugotovil, da kriterij prisotnosti na delovnem mestu deluje nevtralno za vse delavce zgolj na videz. Dejansko v slabši položaj postavlja nosečnice, očete na očetovskem dopustu, tiste s kroničnimi in drugimi boleznimi in poškodbami, tiste, ki negujejo ali spremljajo družinskega člana v primerih bolezni ali poškodb, delavce s statusom invalida in starejše.

Ti delavci zaradi svojih osebnih okoliščin, na katere ne morejo vplivati ali jih spremeniti, težje dosegajo stalno prisotnost na delu. Zato so, ne da bi na to mogli vplivati, pri odmeri nagrade za poslovno uspešnost podjetja v manj ugodnem položaju kot ostali delavci, ki teh osebnih okoliščin nimajo.

Podjetja morajo spoštovati prepoved diskriminacije

Zagovornik je v odločbi, ki jo je potrdilo Upravno sodišče, opozoril tudi na nujnost razlikovanja med nagrado za poslovno uspešnost podjetja in nagrado za delovno uspešnost posameznega zaposlenega. Pri nagradi za poslovno uspešnost podjetja se dejanski prispevek posameznika ne vrednoti in so zato do izplačila dela plače za poslovno uspešnost upravičeni vsi zaposleni. Pri nagradi za individualno delovno uspešnost pa je prispevek posameznika k uspehu podjetja dejansko ovrednoten. In tudi pri določanju teh kriterijev morajo podjetja spoštovati prepoved diskriminacije.

Poleg zagovornika prijave diskriminacije pri delu v postopkih zaposlovanja ali odpovedi pogodb o zaposlitvi prejema tudi inšpektorat za delo. Kot je za STA konec leta pojasnil glavni inšpektor Jadranko Grlić, je takih prijav sicer malo – lani je inšpektorat samo na področju nadzora delovnih razmerij prejel skoraj 6000 prijav, med njimi so se samo posamezne nanašale na domnevno diskriminacijo, ugotovljenih pa je bilo manj kot 20 primerov diskriminacije.