Minimalna plača je za letos določena pri 940,58 evra bruto, januarja pa bo začela veljati nova formula za njen izračun, ki predvideva, da bo višina te plače postavljena 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Delodajalci zaradi koronske krize že pozivajo k zamrznitvi trenutne višine minimalne plače

Delodajalskim organizacijam se zdi edina prava rešitev zamrznitev izvrševanja novele zakona. “Ne gre le za višino minimalne plače, temveč tudi za število njenih prejemnikov. Višja kot bo minimalna plača, več prejemnikov plačilne liste se bo verjetno preselilo na zavod za zaposlovanje,” je pred dnevi na seji strateškega sveta Gospodarske zbornice Slovenije opozoril izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Prihaja do sprememb ob nepravem času?

V gospodarstvu tako vlada velika zaskrbljenost. Sprememba se bo dotaknila praktično vseh panog, saj tudi tiste, ki neposredno ne izplačujejo minimalnih plač, pogosto najemajo delovno silo iz panog z nižjimi plačami, še poudarjajo.

“Zagovarjamo, da čim več ljudi ohrani zaposlenost, in prosimo, da nam omogočite izvesti proces prestrukturiranja gospodarstva, da bo žrtev čim manj,” so na GZS poziv generalne direktorice Sonje Šmuč, naslovljen na ministra za delo, povzeli v sporočilu za javnost.

Sprememba glede minimalne plače se bo dotaknila praktično vseh panog. Tudi tiste panoge, ki neposredno ne izplačujejo minimalnih plač, pogosto najemajo delovno silo iz panog z nižjimi plačami, poudarjajo v Gospodarski zbornici Slovenije.

Da so številni gospodarstveniki zaskrbljeni zaradi dviga minimalne plače, je potrdil tudi glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. Kot je dejal za STA, je minimalna plača v Sloveniji, merjena po kupni moči, za 170 evrov višja od povprečja EU in za 300 evrov višja kot v štirih primerljivih srednjeevropskih državah, ki so naše gospodarske tekmice.

Izpostavil je, da se je minimalna plača vseskozi krepila hitreje od povprečne plače, to razmerje pa je prav v Sloveniji najvišje v EU. Uskladitev minimalne plače pri nas je bila v zadnjem desetletju razmeroma velika, z novim dvigom pa se bo povečala uravnilovka, ki zaposlene demotivira pri delu, je dejal.

Tudi do 30 tisoč izgubljenih delovnih mest

Najbolj ogrožene naj bi tako bile predelovalne dejavnosti, ki so izpostavljene pretežno mednarodni konkurenci, imajo neizkoriščene zmogljivosti in visoke stroške dela v dodani vrednosti, kot so lesna, papirna, kovinska industrija. Dvig bo imel bolj negativen učinek v velikih podjetjih, ki so veliki zaposlovalci.

Izgubo delovnih mest v primeru uskladitve minimalne plače je Ivanc ocenil na najmanj 8000 pa vse do 30.000. Seveda pa bo učinek odvisen od gospodarske rasti v naslednjem letu, je dodal.

Minister Janez Cigler Kralj se strinja, da je nepredvidljivosti v prihajajočem obdobju veliko, odločitev glede minimalne plače pa je po njegovem mnenju srednjeročna. Največja izziva vidi v tem, kako se odločiti glede dviga, ter da gospodarstvo za odločitev izve čim prej. Potrdil je, da razume pogled gospodarstva in njegove predloge.

Vlada naj ne sprejme igre žrtve, ki se jo gredo kapitalisti

Tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) se sprašujejo, ali želijo delodajalci nestabilnost v državi. “Njihova zahteva po zamrznitvi minimalne plače, zaradi česar bi bili prizadeti mnogi zaposleni in ne samo veliko število tistih, ki prejemajo doplačila do polne minimalne plače in izigravanje zaprtja trgovin v nedeljo, pomeni neposreden poziv delavkam in delavcem ter sindikatom na proteste, še podžigajo pa nemir civilne družbe, ki je v zadnji mesecih uperjen ne le proti politični samovladi, ampak tudi proti pritiskom kapitala ter spregi kapitala s politiko,” so izpostavili.

Obalna sindikalna organizacija – KS 90 je ob tem v odzivu na pozive delodajalske strani k zamrznitvi rasti minimalne plače vlado pozvala, da se pri oblikovanju prihodnjih ukrepov zaradi epidemije covida-19 postavi na stran šibkejših v delovnih razmerij in ne “sprejme igre žrtve, ki se jo gredo kapitalisti”. Pozivajo tudi h krepitvi nadzora nad kršitvami.

Minimalna plača je za letos določena pri 940,58 evra bruto, januarja pa bo začela veljati nova formula za njen izračun, ki predvideva, da bo višina te plače postavljena 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije se bo minimalna plača zaradi tega zvišala za skoraj desetino, zato v trenutnem kontekstu koronske krize pozivajo k zamrznitvi trenutne višine minimalne plače vsaj za 2021. To tako že napoveduje potencialen nov konflikt med socialnimi partnerji v jesenskih mesecih.

V sindikalni organizaciji so kritični do pozivov z delodajalske strani za zamrznitev uveljavitve zakona o minimalni plači z razlago, da se bo z višanje minimalne plače povečala brezposelnost. “Kapitalizem, ki ga zdaj živimo, je namreč po svojem bistvu samo še nadgradnja izkoriščevalskega kapitalizma, ki izrazito jadra na vetru strahu in omejevanja delavskih oz. osnovnih človekovih pravic,” so navedli v sporočilu za javnost.

V času epidemije se znižujejo že dogovorjene delavske pravice

Pričakujejo, da bo vlada okrepila vse inšpekcijske nadzore in v ukrepe dala dovolj močne varovalke, ki bodo vse kršitelje delovnopravne zakonodaje ustrezno oglobile in jih odmaknile daleč proč od državne pomoči, saj se po njihovem mnenju pod krinko izrednih razmer v gospodarstvu dogajajo tektonski premiki v kontekstu povečevanja moči močnejše stranke v delovnem razmerju in oddaljevanju od še dostojnega plačila za opravljeno delo ter prerazporejanju državnega bogastva v zasebne roke.

Opozorili so, da se v času epidemije znižujejo že dogovorjene delavske pravice, saj da so delodajalci začeli z močnimi pritiski po odpovedi podjetniških kolektivnih pogodb. Poleg tega po njihovih informacijah delodajalci kljub državni pomoči izkoriščajo razmere za odpuščanje tistih, ki so zaposleni za nedoločen čas, prihaja tudi do ustrahovanja.

Sindikati pričakujejo, da bo vlada okrepila vse inšpekcijske nadzore in v ukrepe dala dovolj močne varovalke, ki bodo vse kršitelje delovnopravne zakonodaje ustrezno oglobile in jih odmaknile daleč proč od državne pomoči, saj se po njihovem mnenju pod krinko izrednih razmer v gospodarstvu dogajajo tektonski premiki v kontekstu povečevanja moči močnejše stranke v delovnem razmerju.

Delodajalci so, kot navajajo v sindikalni organizaciji, enostransko za vsako ceno najprej pošiljali delavce na koriščenje letnega dopusta, ko pa je začel veljati zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plače za nazaj, ki je delodajalcem dal pravico do delnega povračila plač, pa se je zgodilo ravno obratno, saj delodajalci delavcem na čakanju niso omogočili koriščenja letnega dopusta, ker zanj niso mogli črpati državne pomoči. Dodali so, da delavci pri odrejenem delu od doma pogosto nimajo ustreznih pogojev za varno in zdravo delovno delo, kot tudi ne računalniškega znanja in ustreznega dostopa do medmrežja.

Sistemske nepravilnosti pri izračunih

V Sindikatu kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) ob tem opozarjajo na po njihovem mnenju napačno razlago določil zakona o minimalni plači na strani delodajalcev. Zaradi tega prihaja do sistemske nepravilnosti pri izračunu doplačil do minimalne plače. Če ta ne bo odpravljena, v sindikatu napovedujejo tožbe. Sindikat Skei je od sredine februarja posebno pozornost namenil ugotavljanju nepravilnosti v povezavi z obračunavanjem oziroma izplačevanjem minimalnih plač v družbah kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Sindikat Skei je od sredine februarja posebno pozornost namenil ugotavljanju nepravilnosti v povezavi z obračunavanjem oziroma izplačevanjem minimalnih plač v družbah kovinske in elektroindustrije Slovenije.

Pri pregledu plačilnih list zaposlenih z najnižjimi plačami za mesec januar so pogosto ugotovili nepravilnosti, ki so se nanašale na izračun doplačil do minimalne plače, je v sporočilu za javnost zapisala predsednica sindikata Lidija Jerkič.

Ker se nepravilnost kaže kot splošna in ker opozorila ne pomagajo, v sindikatu delodajalce pozivajo k pravilnemu obračunu plač. “V primeru ugotovitve, da nepravilnosti niso bile odpravljene, bomo seveda vlagali tožbe,” napovedujejo.