Nesprejem interventnega zakona o režimu delovanja Teša ogroža varnost in zanesljivost proizvodnje električne energije, je danes zapisal generalni direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Damjan Seme. Da sprejemu interventnega zakona ne nasprotujejo, so medtem ponovno poudarili v Sindikatu DEM.
"Kot generalni direktor DEM želim poudariti, da nasprotovanje predlaganemu interventnemu zakonu vključno z idejami o ukinjanju in združevanju odvisnih družb skupine HSE, ki prihajajo iz krogov nasprotnikov zakona, ne pride v poštev," je Seme zapisal v današnjem sporočilu.
Nasprotovanje oz. nesprejem zakona po njegovem mnenju ogroža varnost in zanesljivost proizvodnje električne energije, s strogimi varčevalnimi ukrepi pa bi to pomenilo zaustavitev investicijskega cikla, ki so ga v družbi DEM in skupini Holding Slovenske elektrarne (HSE) začeli v zadnjih dveh letih, in je po njegovem prepričanju ključen za slovensko energetiko.
Zaposlenim v družbi DEM Seme zagotavlja, da bo skupaj z vodstvom skupine HSE in vsemi deležniki še naprej delal na tem, da bo njihov glas slišan, njihove pravice zaščitene in da bodo gradili zdrave temelje za nadaljnji napredek družbe.
Sindikat skrbi, da se bo varčevalo v družbi DEM
S tem se je odzval na sredino odprto Sindikata DEM, v katerem je ta izrazil zaskrbljenost zaradi dogajanja v skupini HSE oz. aktivnosti v zvezi s pripravo in usklajevanjem omenjenega interventnega zakona o Termoelektrarni Šoštanj (Teš). Skrbi jih, da bo situacija vodila do strogih varčevalnih ukrepov v družbi DEM.
V sindikatu so danes ponovno poudarili, da ne nasprotujejo sprejemu interventnega zakona, saj menijo, da je, ko bo ustrezno usklajen, nujno potreben za razrešitev nastale situacije v termodiviziji skupine HSE.
"Ostro pa nasprotujemo idejam, ki prihajajo iz kroga nasprotnikov zakona, ki predlagajo ukinitev avtonomije odvisnih družb skupine HSE - torej ukinitev samostojnosti DEM," so poudarili v današnjih dodatnih pojasnilih k odprtemu pismu.
Sindikat: "To bi pomenilo začetek konca"
V sindikatu ocenjujejo, da bi to posledično pomenilo začetek konca Dravskih elektrarn, kot jih poznamo danes. S strogimi in neživljenjskimi varčevalnimi ukrepi bi bil zaustavljen investicijski cikel, ogroženo obratovanje in zanesljivost proizvodnje električne energije ter razvoj družbe in posledično bi to vodilo v izgubo socialne varnosti zaposlenih in ukinjanje delovnih mest na DEM.
Brez posredovanja bi Tešu grozil stečaj
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v začetku septembra sporočil, da se je finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj zaostrilo do te mere, da ji brez ukrepanja države z letom 2025 grozi stečaj.
Ministrstvo je zato predvidelo omejitev delovanja Teša in Premogovnika Velenje zgolj na ogrevanje. Skladno s tem je bil v drugi polovic oktobra v javno obravnavo že poslan osnutek interventnega zakona. Ta naj bi omogočil, da se pospešeno pripravita tudi oba zakona, ki sta ključna za preobrazbo Šaleške doline, in sicer zakon o zapiranju Premogovnika Velenje in zakon o prestrukturiranju savinjsko-šaleške regije.
Predlogu zakona med drugim nasprotujejo velenjska občina, Gospodarska zbornica Slovenije in Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije. Osnutku predloga zakona prav tako nista naklonjena sindikat Teša in Premogovnika Velenje, zato sta prekinila socialni mir.
