Evropski komisar za energijo Dan Jørgensen je v pismu državam članicam pozval prestolnice EU, naj pripravijo ukrepe za zmanjšanje porabe nafte in plina, predvsem v prometu. EU se namreč sooča z možnostjo resnih motenj v oskrbi zaradi zaostrovanja konflikta z Iranom in nevarnosti zaprtja Hormuške ožine.

V dokumentu z dne 30. marca, ki ga je pridobil Euronews, komisar od energetskih ministrov zahteva poročila o trenutnih tržnih zmogljivostih ter predloge za znižanje povpraševanja. Izredni ministrski sestanek bo potekal v torek, osrednja tema pa bo globalno pomanjkanje – več kot 11 milijonov sodčkov nafte in 300 milijonov kubičnih metrov utekočinjenega zemeljskega plina dnevno.

G7 opozarja na tveganja za svetovne trge

Ministri za energijo in finance skupine G7 so ta teden opozorili, da napetosti z Iranom ogrožajo energetsko in gospodarsko stabilnost. Pripravljeni so, kot so zapisali, sprejeti "vse potrebne ukrepe" za zagotovitev stabilnih svetovnih trgov, čeprav konkretnih odločitev, denimo sprostitve strateških rezerv, še ni.

Jørgensen medtem opozarja, da naraščajoče cene že vplivajo na promet, zato države poziva k usklajenem ukrepanju, da bi zagotovile zadostne količine dizelskega in reaktivnega goriva.

Evropa močno odvisna od Zaliva

Zaloge surove nafte v EU ostajajo stabilne, večje skrbi pa povzročata dizelsko in reaktivno gorivo. Evropa je namreč še vedno izrazito odvisna od uvoza iz Savdske Arabije in Kuvajta. Po podatkih trgovalnega podjetja Alkagesta približno petina vsega dizelskega goriva v EU in Združenem kraljestvu prihaja iz Perzijskega zaliva.

Evropska komisija države opozarja, naj razmislijo o začasni preložitvi vzdrževalnih del na rafinerijah ter povečajo uporabo biogoriv. Podatki S&P Global kažejo, da se je uvoz reaktivnega goriva marca zmanjšal na 1,064 milijona ton, kar je manj kot februarja. V letalski industriji že opozarjajo, da bi se ob nadaljevanju trenda lahko soočili z odpovedmi letov v poletni sezoni.

Priprave na zimo brez šokov

Evropske vlade so pozvane tudi k zagotovitvi zadostnih zalog plina pred zimo, pri čemer morajo paziti, da ne povzročijo cenovnih skokov ali tržnih motenj. Jørgensen poudarja, da bi dejansko zaprtje Hormuške ožine – prek katere poteka do 30 odstotkov svetovne trgovine z nafto in petina vsega LNG – močno obremenilo globalne trge in evropsko oskrbo.