Odziv na ameriške carine bo velik izziv za evropsko politiko, če želi preprečiti dodatno škodo za domače gospodarstvo, je v odzivu na napoved ameriških carin danes dejal glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc. Takšna trgovinska politika ZDA je po njegovih besedah sicer presenetljiva, saj bo škodovala tudi ameriškim podjetjem.

Izziv za Evropo predvsem močno povečan uvoz iz Azije

Skupni izvoz blaga iz EU v ZDA je lani predstavljal približno tri odstotke bruto domačega proizvoda EU, z vidika dodane vrednosti pa je bil delež približno 1,5-odstoten, je v današnji izjavi za medije v Ljubljani dejal Ivanc. "Z makroekonomskega vidika torej ni večjega tveganja, da bi zaradi teh učinkov padli v recesijo, vsekakor pa obstaja nevarnost predvsem z vidika, kako se bodo na carine odzvale druge države," je povedal.

Izziv za Evropo bi po njegovih besedah lahko predstavljal predvsem močno povečan uvoz iz Azije, za katero je za ZDA drugi najpomembnejši trg. Zato bo morala morda tudi Evropa sčasoma poseči po določenih carinah, da bi zaščitila proizvodnjo na evropskih tleh. Če bi se te carine nato prelile v končne cene za potrošnike, pa bi to znova spodbudilo inflacijo, je opozoril.

Po njegovem mnenju se Evropska komisija ne bo odzvala z grožnjo univerzalnih carin, tvegala pa bi tudi, če bi ocarinila posamezne skupine izdelkov. "Evropska politika je pred kar velikim izzivom. Na drugi strani pri evropski civilni družbi vidimo, da ji ni vseeno, saj izvaja selektivne bojkote ameriških izdelkov," je dejal.

Carine temeljijo na psevdoekonomski znanosti

Evropska komisija bi morala po njegovem mnenju v odzivu na carine izpostaviti velik presežek, ki ga ZDA ustvarjajo pri izvozu storitev. Ameriški tehnološki velikani namreč v Evropi ustvarjajo visoke dobičke. "Tudi mi imamo torej gospodarsko gledano precej močne argumente," je dejal.

Uvedbo takšnih carin je po njegovih besedah zelo težko utemeljiti s strokovnimi argumenti. "Temeljijo na neki psevdoekonomski znanosti, ne na znanstveno-strokovnem pristopu," je ocenil.

Škodo zaradi carin bodo po njegovih besedah utrpele tudi ameriške multinacionalke, saj mnoge surovine uvažajo iz Azije ali pa imajo tam proizvodnjo. "S tega vidika je tak trgovinski pristop res presenetljiv," je dejal. Po njegovem mnenju Trump s carinami tako ne bo dosegel želenega cilja: "Menim, da bodo povzročile predvsem rast cen v ZDA, kar bo povečalo pritisk na blaginjo Američanov."

Slovenska podjetja so bolj kot od ameriškega odvisna od evropskega trga

Trumpova administracija trgovinskim partnericam ZDA očita tudi, da ameriškim podjetjem z uvajanjem višjih standardov postavljajo številne ovire. Kot je poudaril Ivanc, se je treba glede tega vprašati, ali je ameriški trg za Evropo res tako pomemben, da bi pristala na poenotenje z ameriškimi standardi.

Slovenija je lani v ZDA izvozila za 922 milijonov evrov blaga, uvozila pa ga je za 1,19 milijarde evrov. Skupno je blagovna menjava med državama dosegla 2,1 milijarde evrov, s čimer so se ZDA lani uvrstile na 12. mesto najpomembnejših trgovinskih partneric Slovenije v blagovni menjavi, kažejo podatki portala Izvozno okno.

EU s standardi namreč ščiti domačo proizvodnjo in od tujih proizvajalcev zahteva prilagoditve. "Vendar pa to ni diskriminacija, temveč morajo tuji proizvajalci le upoštevati naša pravila igre," je dejal. To je po njegovih besedah pomembno tudi z varnostnega vidika. Slovenska podjetja so bolj kot od ameriškega odvisna od evropskega trga, zato je zanje pomembneje, ali bo Evropa povečala javne izdatke za infrastrukturo in obrambo, je dodal.

Veliko tveganje za obe strani

Tudi v v Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) pravijo, da bo slovensko gospodarstvo posledice uvedbe carin čutilo posredno preko svojih zunanjetrgovinskih partneric v EU. Po oceni združenja bodo carine povečale stroške in škodile odnosu, ki podpira milijone delovnih mest in spodbuja inovacije. "Enostranska odločitev o uvedbi dodatnih carin za vse glavne trgovinske partnerje ZDA predstavlja tveganje za sprožitev ukrepov, ki bi še dodatno prekinili svetovne dobavne verige in spodkopali zaupanje v svetovno trgovino, ne da bi obema stranema prinesli pomembne koristi," so posvarili.

V luči tega so prepričani, da bi morala biti EU v svojem odzivu "enotna in temeljiti na pravnih osnovah ter sorazmernem in usmerjenem pristopu preko pogajanj, ki bo preprečil nenamerne posledice za gospodarske subjekte v EU".

"Nujno je tudi, da EU še naprej razvija ambiciozno strategijo diverzifikacije trgovine in naložb, da bi zgradila odpornost in zaščitila svoje gospodarske interese. Pri tem je ključnega pomena hitra ratifikacija sklenjenih sporazumov z južnoameriškim trgovinskim blokom Mercosur in Mehiko. Glede na trenutni geopolitični kontekst mora EU okrepiti svoje gospodarstvo in konkurenčnost, da poveča svoj pogajalski vzvod in zmanjša tveganje gospodarske prisile," so še poudarili.

V Bruslju posledice še analizirajo

Na Evropski komisiji po neuradnih informacijah posledice 20-odstotnih carin še analizirajo. Od analize bodo odvisni tudi protiukrepi, katerih podrobnosti še niso znane. Pristojni evropski komisar Maroš Šefčovič ima prve pogovore s predstavniki ZDA predvidene v petek.

Prve neuradne ocene komisije kažejo, da bodo ti dodatni carinski ukrepi veljali za blago v vrednosti okoli 380 milijard evrov oziroma 70 odstotkov vsega izvoza iz EU v ZDA. ZDA bodo tako ob nespremenjenih trgovinskih tokovih pobrale za okoli 80 milijard evrov carin, vendar pa so viri pri EU opozorili, da se s carinami običajno zmanjša tudi medsebojni trgovinski promet.

Kakšne natančno bodo posledice dodatnih carin na avtomobile in avtomobilske dele ter v sredo napovedanih t. i. vzajemnih carin, na komisiji še analizirajo, so poudarili viri. Od rezultatov analize pa bodo po njihovih navedbah odvisni tudi povračilni ukrepi EU v odzivu na ta dva carinska ukrepa. Tako v Bruslju niso želeli govoriti niti o vrsti ukrepov niti o časovnici njihovega sprejemanja, niso pa ničesar izključili.

Protiukrepi niso namenjeni zaostrovanju spora

Je pa medtem v zaključni fazi priprava protiukrepov v odziv na dodatne carine na uvoz aluminija in jekla, o katerih se je komisija z državami članicami in drugimi deležniki posvetovala do sredine preteklega tedna. Odločanje držav članic v okviru postopka komitologije je predvideno prihodnjo sredo. Postopek predvideva, da komisija akta ne sme sprejeti, če proti glasuje kvalificirana večina držav članic, tj. 15 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov vseh prebivalcev EU.

Če bo komisija prejela zeleno luč, bodo carine na uvoz določenega blaga v odziv na carine na aluminij in jeklo začele veljati 15. aprila.

Neimenovani bruseljski uradniki ob tem poudarjajo, da protiukrepi niso namenjeni zaostrovanju spora, ampak temu, da bi ZDA spodbudili k pogajanjem. Nakazali so, da bodo skušali Washington prepričati, da strani ne gresta v zvišanje, ampak v dodatno znižanje obstoječih carin, ki so nizke.

Prvi pogovori evropskega komisarja za trgovino Maroša Šefčoviča z ameriškimi kolegi po sredini napovedi najnovejših carin so predvideni v petek. "Pri pripravi našega odziva bomo ravnali mirno, postopno in enotno ter obenem zagotovili dovolj časa za pogovore. Vendar pa ne bomo samo tiho opazovali, če ne bomo mogli doseči pravičnega dogovora," je komisar danes zapisal na družbenem omrežju X.

Trump v odzivu: ZDA bodo postale močnejše

 Ameriški predsednik Donald Trump je po pretresih na svetovnih delniških trgih zaradi napovedanih carin na uvoz blaga prepričan, da bodo ZDA postale "precej močnejše". "Operacija je končana! Pacient je preživel in okreva," je zapisal na družbenem omrežju Truth Social. Indeksi na svetovnih delniških trgih po sredini napovedi novih carin padajo.

Vlagatelje na Wall Streetu je poskušala pomiriti tudi tiskovna predstavnica Bele hiše Karoline Leavitt. "Zaupajte predsedniku Trumpu. To je predsednik, ki še bolj intenzivno izvaja svojo preverjeno gospodarsko formulo," je dejala v pogovoru za televizijo CNN. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kaže, da je Leavitt izključila možnost, da bi Trump umaknil katero od napovedanih carin, preden bodo te uvedene. "Predsednik je v sredo jasno povedal, da to niso pogajanja," je dejala. "Pripravljen se je odzivati na klice, vendar je v sredo pojasnil, zakaj to počnemo," je še povedala.

Vse v rdečem

Indeksi na osrednjih borzah v Aziji in Evropi so se po Trumpovi predstavitvi obarvali rdeče. Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 je trenutno na 3,11 odstotka nižji ravni kot ob koncu trgovanja v sredo.

Londonski indeks FTSE 100 je 1,44 odstotka pod izhodiščem, frankfurtski DAX je doslej nazadoval za 2,41 odstotka, pariški CAC 40 pa za 3,01 odstotka. Milanski indeks FTSE MIB izgublja 2,56 odstotka in dunajski ATX 2,78 odstotka. Züriški SMI medtem pada po 1,90-odstotni stopnji.

Tudi azijske borze so sklenile v rdečem. Tokijski indeks Nikkei 225 je potonil za 2,77 odstotka. Šanghajski osrednji indeks je končal 0,24 odstotka nižje, hongkonški Hang Seng pa 1,52 odstotka. Seulski Kospi je izgubil 0,76 odstotka, singapurski STI pa se je znižal za 0,30 odstotka. Avstralski All Ordinaries je šel navzdol za 0,99 odstotka. Borza na Tajvanu je danes zaprta.

Zlato je po poročanju AFP doseglo novo rekordno vrednost. Za 31,1-gramsko unčo je bilo treba odšteti 3167,84 dolarja. Na vrednosti izgublja tudi ameriški dolar. Na borzi v Frankfurtu je treba trenutno za en evro odšteti 1,1134 dolarja, kar je 2,62 odstotka več kot v sredo.

STA