Banka Slovenije bo do konca letošnjega leta ponovno ocenila, ali je potreben popravek minimalne kreditne sposobnosti, ki določa, kolikšen znesek mora posojilojemalcu ostati po plačilu mesečne obveznosti. Kot je za Forbes Slovenija povedala viceguvernerka Tina Žumer, bo odločitev sprejeta po objavi novih izračunov minimalnih življenjskih stroškov, ki jih pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja (IER).
Trenutno veljavni prag minimalne kreditne sposobnosti znaša 745 evrov in velja od julija 2023. Če ima posameznik otroke ali druge vzdrževane člane, se znesek ustrezno poveča. Pri zadnji spremembi je Banka Slovenije v izračun vključila tudi napovedano inflacijo za leti 2023 in 2024, lani pa zneska ni spreminjala.
»Trenutno čakamo na nove izračune življenjskih stroškov, nato pa bomo presodili, ali je sprememba smiselna,« je za Forbs pojasnila viceguvernerka Tina Žumer. Dodala je, da gre za del rednega pregleda makrobonitetnih ukrepov, s katerimi centralna banka zagotavlja stabilno kreditiranje in ščiti potrošnike pred prezadolženostjo.
Rast posojil se umirja, tveganja za finančno stabilnost ni
Po ocenah Banke Slovenije trenutna rast potrošniških in stanovanjskih posojil ne predstavlja tveganja za finančno stabilnost. Junija so banke zabeležile 11,1-odstotno medletno rast potrošniških posojil, vendar se trend po navedbah centralne banke postopoma umirja.
Rast stanovanjskih posojil je v istem obdobju znašala 6,5 odstotka, kar je povezano tudi z zniževanjem obrestnih mer. Povpraševanje po posojilih za nakup ali gradnjo nepremičnin ter za poplačilo obveznosti se je povečalo, kar potrjuje anketa med osmimi bankami, ki jo redno izvaja Banka Slovenije.
Slovenija nad povprečjem evrskega območja pri potrošniških posojilih
V zadnjem poročilu o finančni stabilnosti Banka Slovenije ugotavlja, da je delež potrošniških posojil v BDP presegel povprečje evrskega območja (6,2 odstotka). Delež stanovanjskih posojil pa v Sloveniji še vedno ostaja nižji od evropskega povprečja.
Centralna banka obenem opozarja na rahel porast nedonosnih terjatev, vendar dodaja, da banke same pogosto uporabljajo strožje pogoje kreditiranja, kot jih predpisujejo makrobonitetni ukrepi.
Direktorica oddelka za finančno stabilnost Meta Ahtik poudarja, da je rast posojil trenutno skladna z gospodarskim ciklom: »Trg dela ostaja močan, brezposelnost nizka, zaposlenost visoka, plače pa še vedno rastejo. Rast posojil ocenjujemo kot zmerno, a če bi se znatno pospešila, bomo ukrepe ustrezno prilagodili.«
Odločitev o spremembi kreditne sposobnosti v prihodnjih mesecih
Končno odločitev o morebitni spremembi minimalne kreditne sposobnosti bo Banka Slovenije sprejela v prihodnjih mesecih, ko bodo znani novi izračuni in gospodarske analize. Ukrep bi lahko vplival predvsem na dostopnost posojil za posameznike z nižjimi dohodki ali več vzdrževanimi člani.
