Danes so predstavniki državljanske pobude pobude 50 minut med Mariborom in Ljubljano predstavili svojo vizijo, v okviru katere je prvotnega pomena vzpostaviti hitro vsakodnevno železniško povezavo med središčem in drugim največjim mestom v državi. Predlagajo, da bi obstajala povezava, po kateri bi lahko v Ljubljano in iz nje prišli le v pičlih 50 minutah. Po besedah dr. Mateje Ratej iz ZRC SAZU so pobudo sestavili raziskovalci in profesorji s področja humanistike in družboslovja, ki delujejo v Mariboru in Ljubljani. Dejala je, da je nezadovoljstvo zaradi vsakodnevnih dolgotrajnih migracij iz in v mesto iz leta v leto večje, v poletnih mesecih pa se še bolj skoncentrira. Opozarja tudi na čezmejni tranzitni promet, ki duši naše ceste in okolje. Pobudo pozdravljajo tudi na MOM.

“Povezava med srcem in vitalnimi organi mora biti brezhibna, a trenutno temu ni tako,” je v prispodobi dejala Ratejeva.

 

Sredstev za ceste vse manj, za trajnostno mobilnost pa vse več

Pobuda je sicer že bila predstavljena političnim akterjem, ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek, ministru za okolje in prostor Simonu Zajcu ter evropski komisarki Violeti Bulc, ki je pobudo v celoti podprla. Bratuškova in Zajc sta pobudi sicer prisluhnila, a nekih omembe vrednih povratnih informacij nista podala. Kot je dejal Josip Rotar iz Liste kolesarjev in pešcev, se evropska sredstva vse bolj namenjajo trajnostni mobilnosti, v okviru katere je vsekakor železniška povezava.

“Sredstev za ceste je vse manj, sredstev za trajnostno mobilnost pa vse več,” je ob tem opozoril podžupan MOM dr. Samo Peter Medved.

O samih vsotah je sicer še prerano govoriti, saj je zadeva še v idejnih povojih. O načinih, kako bi idejo realizirali, naj sodijo strokovnjaki, se strinjajo pobudniki, ki zadevo predajajo v roke države. Je pa Josip Rotar pojasnil, da vlak ne bi peljal skozi Zidan most, kakor sedaj, ampak bi ubral drugo, bližjo pot.

Zaradi cestnega prometa smo v Podravju v slabšem ekonomskem položaju

Rotar je prepričan, da bi skrajšan potovalni čas in nižji strošek prevoza tudi izdatno vplival na boljšo gospodarsko sliko tako v Mariboru kot v vseh drugih relacijah na tej tranzitni poti. V trajnostnem mobilnem razvoju Slovenije je dolgoročno potrebno poskrbeti za boljšo medregijsko povezanost, saj so trenutno mnoga mesta po državi zaradi dolgotrajne vsakodnevne vožnje v in iz Ljubljane v dokaj slabšem ekonomskem položaju.

Do leta 2030 na Štajerki že 23 milijonov vozil letno

Trenutno statistike na samem avtocestnem križu kažejo dokaj črno sliko. Po podatkih Agencije za infrastrukturo se po štajerski avtocesti do in iz Ljubljane dnevno pelje do 45.000 vozil, a promet se le še veča. Do leta 2030 je predvidenih že 63.000 vozil oziroma 23 milijonov vozil na leto. Sedaj v enem letu po Štajerki zapelje 15,5 milijona vozil. Rotar opozarja na številne nesreče, ki vsak teden povzročajo večkilometrske zastoje.

“Slednje spravlja prebivalce celotne Podravske kot Savinjske regije, oziroma celotnega severovzhodnega dela Slovenije v izrazito podrejen položaj,” je prepričan Rotar.

Prometna politika slaba, cilji premalo ambiciozni

Kot je dejal podžupan Samo Peter Medved, so si na občini zadali enega večjih ciljev, da bi Maribor postal regijsko središče mednarodnega pomena. Kot tako mora postati tudi središče dostopne in konkurenčne mobilnosti. “Slednje v prometni politiki v strategiji, ki je bila sprejeta leta 2015, ne prepoznamo.” Ta strategija je bila posledica gospodarske krize, v kateri je potniški promet upadal, a tedaj so si zastavili premalo ambiciozne cilje.

Trenutno se v Sloveniji že nadgrajuje železniške proge za nosilnost B4, kar bo omogočalo več tovora na železnici in manj na cestah. “Prepričani pa smo, da sam potniški promet ne zasleduje teh ciljev prenove in konkurečne mobilnosti,” je bil jasen Medved. Ob vprašanju, kakšni so nadaljnji načrti za realizacijo, pa odgovarja, da bodo zahtevali, naj se zaveze o medregijski železniški povezavi zapišejo v strateške dokumente. Same načrte realizacije pa želijo pobudniki prepustiti strokovnjakom, za katere je primarno odgovorna država.