Čeravno globalne geopolitične razmere narekujejo previdnost, se slovenska vlada in lokalne skupnosti usmerjajo v krepitev gospodarskega sodelovanja s Kitajsko, predvsem na področju avtomobilske industrije in visokotehnoloških rešitev. Pa bomo, če se ponudijo, znali uspešno izkoristiti priložnosti in se izogniti napakam iz preteklosti?

Strategija odpiranja vrat

Slovenska vlada je v zadnjih mesecih močno okrepila svoja prizadevanja za odpiranje trgov in sodelovanje s kitajskimi investitorji in podjetji, obenem pa je v zadnjem času glede na številne novice mogoče zabeležiti zanimanje slednjih za Slovenijo in naše sosede.

Tako so pred časom v Delu pisali o tem, da možnosti sodelovanja s slovenskimi dobavitelji preučuje kitajski avtomobilski proizvajalec Nio, Večer pa je pisal o neuradnih informacijah priprav graške Magne na sestavljanje komponent kitajskih avtomobilov GAC in Xpeng.

Kako se na vse to odziva Slovenija? Kot povedo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, so bili »Dnevi dobaviteljev avtomobilske industrije«, organizirani oktobra 2024 skupaj z Agencijo SPIRIT Slovenija in drugimi ključnimi akterji, osrednjega pomena za promocijo slovenskega gospodarstva, saj se je na tem dogodku »kitajskim avtomobilskim proizvajalcem predstavilo več kot 40 slovenskih podjetij iz avtomobilske panoge«.

Aktivnosti so se nadaljevale z obiskom ministra Hana v Šanghaju novembra 2024, kjer se je udeležil »enega največjih uvoznih sejmov – Kitajskega mednarodnega uvoznega sejma (CIIE)«, na katerem so se na skupnem slovenskem paviljonu predstavljala tudi slovenska podjetja s svojimi prebojnimi rešitvami.

Obenem se je nedavno državni sekretar Matevž Frangež z gospodarsko delegacijo udeležil otvoritve sejma China - CEEC Expo v Ningbu, kjer je Slovenija sodelovala kot častna država. Namen obiska je bil, kot povedo na ministrstvu »krepitev in iskanje novih priložnosti gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Kitajsko ter posredovanje informacij o slovenskem poslovnem in investicijskem okolju«.

Poleg osebnih stikov in delegacij so v ospredju tudi digitalna orodja. Na MGRT ter SPIRIT Slovenija tako izpostavijo portal Slovenia Business (www.sloveniabusiness.eu), ki deluje kot »vstopna točka za tuje investitorje in tuje kupce«, saj ponuja »ažurne informacije o slovenskem poslovnem okolju, zakonodaji, davčnem sistemu, trgu dela in drugih pomembnih temah«. Portal investitorjem tudi »pomaga pri iskanju informacij o postopkih registracije podjetja, pridobivanju dovoljenj, iskanju nepremičnin in drugih potrebščinah za začetek poslovanja v Sloveniji«.

Kje in kako stojita Slovenija ter Kitajska?

Ko govorimo o povezavi med Kitajsko in Slovenijo, imamo običajno v mislih predvsem poslovno sodelovanje na področju avtomobilske industrije. Most med slovenskimi avtomobilskimi dobavitelji ter njihovimi partnerji v tujini tako v Sloveniji predstavlja predvsem SPIRIT Slovenija, kjer priznavajo, da »Kitajska ostaja eden največjih avtomobilskih trgov na svetu, zato v sodelovanju z diplomatsko mrežo in panožnimi združenji ter podjetji spremljamo potrebe trga in poslovne priložnosti ter omogočamo slovenskim podjetjem dostop do ključnih dogodkov in poslovnih kontaktov na tem območju.«

Ob tem na SPIRIT Slovenija povedo tudi, da so v zadnjem letu zaznali konkretna povpraševanja kitajskih podjetij po slovenskih industrijskih lokacijah in tehnologijah, »zlasti na področjih naprednih materialov, mobilnosti in zelene industrije.«

»Kitajska podjetja se zanimajo tako za tehnološka partnerstva kot tudi za strateško pozicioniranje v osrčju EU, saj Slovenijo prepoznavajo kot zanesljivo lokacijo znotraj EU, ki ponuja dostop do kvalificirane delovne sile, urejeno poslovno okolje ter stabilnost in varnost poslovanja,« še dodajajo.

Razložijo, da zanimanje Kitajske za EU narašča, »predvsem zaradi potrebe po bližini evropskih kupcev, zmanjševanju transportnih tveganj in hitrejšemu odzivanju na tržne spremembe.« Jasno je namreč, da Slovenija s svojo lego, članstvom v EU ter logističnimi značilnostmi predstavlja privlačno, stabilno in konkurenčno okolje.

Tezno kot mariborska industrijska obljuba za prihodnost?

Posebno pozornost Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija namenjata Coni Tezno v Mariboru. Ministrstvo ocenjuje, da je »potencial Cone Tezno v Mariboru velik ne samo za kitajske investitorje, temveč globalno«. To območje je namreč ključno industrijsko središče z odlično logistično povezljivostjo, ministrstvo pa vidi Cono Tezno kot priložnost za preusmeritev v »bolj tehnološko usmerjena podjetja in zagonske iniciative na področju industrije 4.0«, kar bi lahko območje spremenilo v »središče za podjetja, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri energije, električno mobilnostjo in reciklažo«.

SPIRIT Slovenija dodaja, da je Tezno »zaradi svoje zgodovinsko-industrijske zasnove in postopne prenove primer dobre prakse uspešne preobrazbe v moderno industrijsko okolje«. Priznavajo, da so slovenske industrijske in poslovne cone »v evropskem prostoru privlačne lokacije za domače in tuje investitorje«, predvsem zaradi strateške lege in dobre prometne dostopnosti.

Tudi Mestna občina Maribor se skupaj z Regionalno razvojno agencijo za Podravje-Maribor aktivno vključuje v promocijo tako mesta kot same Cone Tezno. Pojasnijo, da so ustvarili »interaktivni digitalni katalog«, ki je »prodajno naravnan in služi kot dobro prodajno orodje za potencialne investitorje«, ter »spletno stran Invest in Maribor optimizirano za SEO«.

Povedo še, da je v Coni Tezno na razpolago »10.000 m2 manjšega popolnoma komunalno opremljenega območja imenovanega K5 - K8«, medtem ko je »ostalega komunalno neopremljenega območja še cca. 180.000 m2, ki pa je v mešani lasti MOM in fizičnih oseb«. Mestna občina Maribor tako namerava »nadaljevati s pridobivanjem zemljišč, ki so v lasti fizičnih oseb,« obenem pa bodo, kot pojasnijo, planirali tudi »komunalno opremljanje manjših območij znotraj Cone za nadaljnje privabljanje novih investitorjev«.

Magnet za investitorje?

Tujim investitorjem Slovenije vsekakor ne gre spregledati, saj se je pri nas mogoče potegovati za vrsto spodbudo. SPIRIT Slovenija navaja, da so na voljo »različne državne spodbude za tuje investicije, vključno s sofinanciranjem začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest«. Poleg tega v agenciji »sodelujejo z državnimi organi za pospešitev postopkov (npr. izdaja gradbenih dovoljenj) in informirajo investitorje o davčnih olajšavah ter možnostih sodelovanja z lokalnimi skupnostmi in raziskovalnimi inštitucijami«. Dodajajo še, da so zasnovali poseben »aftercare program za tuje investitorje, kjer spremljajo njihovo nadaljnjo rast in razvoj«.

Med investitorji je posebna pozornost posvečena prav Kitajski. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport poudarja, da je v njihovem Programu spodbujanja investicij in internacionalizacije slovenskega gospodarstva za obdobje 2021-2026 Kitajska uvrščena med prednostne trge. Prioritetni sektorji za investicije vključujejo »sektor medicine in farmacije, napredno avtomobilsko industrijo in mobilnost, proizvodnjo strojev in izdelkov iz kovin, sektor hrane in pijače, sektor informacijske in komunikacijske tehnologije ter proizvodnjo električne opreme«.

Ne brez previdnosti

V luči preteklih neuspešnih investicij, še posebej v Mariboru, pa je ob navdušenju nad vsemi potencialnimi napovedmi investicij ter obljubami morebitnih investitorjev, zato še bolj nujno preverjati resnost tujih vlagateljev. Kot pojasnjujejo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport, se to izvaja »preko veleposlaništev, poslovnih imenikov in tudi s podpisovanjem memorandumov o sodelovanju«. Preverjajo se »bonitetne ocene, poslovanje podjetja, pretekli izvedeni projekti, sestava investitorja, struktura podjetja, ipd.«.

Ne po stopinjah Magne Hoče

Nikakor si namreč ne želimo, da Vzhodna kohezijska regija z Mariborom na čelu ponovno doživi Magno, čeravno lahko hoška lakirnica sicer služi kot pomembna referenca za prihodnje investicije. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport namreč primer opisuje kot »veliko lokacijo, ki ima lahko številne multiplikativne učinke«. Poudarjajo, da je bila izvedena zgolj prva faza projekta in da »vse ostale faze so lahko še predmet novih investicij«. Za državo bodo ključne »presoji o nadaljnjih investicijah vpetost v dobaviteljske regije, multiplikativni učinki in poleg proizvodnje tudi izvajanje razvojnih aktivnosti«. SPIRIT Slovenija v primeru konkretnih projektov, kot je Magna Hoče, »sodeluje kot podporna institucija, ki investitorjem nudi informacije, usmeritve in koordinacijo z relevantnimi akterji na državni in lokalni ravni«.

Kaj pa dolgoročna vizija in izzivi, ki jih ni malo?

Kljub optimističnim napovedim in zagotovitvam naših sogovornikov, da aktivno spremljajo dogajanje ter morebitnim partnerjem predstavljajo številne konkurenčne prednosti Podravja, pa ostajajo določeni izzivi. Z Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport priznavajo, da program spodbujanja investicij, sprejet leta 2021, »ne odraža več v celoti aktualnih geopolitičnih razmer (kot npr. uvedba carin ZDA, vojna v Ukrajini)«.

Zato se v zadnjih dveh letih »prizadevanja usmerjajo tudi na nekatere druge trge, na katerih so zaznali priložnosti za slovenska podjetja (npr. Savdska Arabija), tudi v luči novih razmer in dogajanja na naših tradicionalnih trgih (npr. Nemčija)«.