Dobiček pred obdavčitvijo se je povečal za 14,6 odstotka na 929,8 milijona evrov. Povečanje izvira iz dohodkovnega dela oz. neto obresti. Neto oslabitve in rezervacije so se glede na lani nekoliko povečale, vendar so glede na ustvarjen dohodek še vedno zelo nizke.

Banke so ustvarile za polovico več bruto dohodka. Neto dohodek se je več kot podvojil, kar je posledica visoke rasti neto obrestnih prihodkov. Ti so lanske v enakem obdobju presegali za dobrih 100 odstotkov. K njihovem povečanju so prispevale izrazito višje ravni obrestnih mer oz. cenovni učinki na aktivi.

Prilagajanje obrestnih mer majhno in zadržano

Medtem je bilo prilagajanje obrestnih mer za vloge majhno in zadržano. Neto neobrestni prihodki so zaostali za lanskimi, podobno neto opravnine, vendar je bilo to zmanjšanje v primerjavi s povečanjem neto obresti zelo majhno. Rast operativnih stroškov bank je ostala zmerna.

Vloge nebančnega sektorja so ostajala kljub manjšemu letošnjemu prilivu stabilen vir financiranja bančnega sistema, njihova struktura ročnosti pa se spreminja v smeri naraščanja vezanih vlog. Do oktobra so manj kot v enakem obdobju lani rasle vloge gospodinjstev, saj visoka inflacija in življenjski stroški zmanjšujejo možnosti za varčevanje, na to so negativno vplivale še vremenske ujme.

Medletna rast vlog gospodinjstev se je po lanski krepitvi do oktobra upočasnila na 4,7 odstotka, medtem ko je medletna rast vlog nefinančnih družb ostala volatilna in oktobra znašala 8,8 odstotka, kar je enako povprečju rasti zadnjih petih let. Večina bank je v pomladnih in poletnih mesecih nekoliko zvišala obrestne mere za vezane vloge, kar je spodbudilo varčevalce k vezavi sredstev za daljše obdobje.

Zmanjšan obseg posojil

Med naložbami bank se je do oktobra ob višjih ravneh obrestnih mer zmanjšal obseg posojil nebančnemu sektorju. Oktobrsko medletno znižanje je znašalo 1,6 odstotka, kar predstavlja največje medletno krčenje v zadnjih sedmih letih.

Medletna rast posojil podjetjem je v večini skupin dejavnosti in velikostnih skupin gospodarskih družb postala negativna. Močno se je znižala tudi rast posojil za namen financiranja obratnih sredstev. V mednarodni primerjavi je bil medletni upad z -2,5 odstotka nižji od povprečja evrskega območja.

Ob letošnji zmerni krepitvi tekočega kreditiranja gospodinjstev so večino povečanja obsega predstavljala potrošniška in ostala posojila, medletna rast obsega posojil gospodinjstvom pa se je oktobra znižala. S 3,3 odstotka je še naprej je presegala povprečje evrskega območja.

Obseg novih stanovanjskih posojil je bil do oktobra stabilen, a precej nižji kot v preteklih dveh letih. V mesečni in medletni primerjavi je njihov obseg stagniral. Medletna rast stanovanjskih posojil se je do oktobra močno znižala, na 0,8 odstotka, in približala povprečju evrskega območja.

Večina novih stanovanjskih kreditov sklenjeno s fiksno obrestno mero

Večina novoodobrenih stanovanjskih posojil je bila letos do oktobra sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami. Tekoče kreditiranje gospodinjstev s potrošniškimi posojili se je še naprej krepilo, njihov obseg v stanju pa se je najbolj povečeval zlasti od začetka julija, ko veljajo spremenjene makrobonitetne omejitve kreditiranja potrošnikov.

Medletna rast potrošniških posojil se je do oktobra močno okrepila, na 9,7 odstotka, in povprečje evrskega območja pri 2,9 odstotka vidno presegla. Skoraj vsa novoodobrena potrošniška posojila so bila sklenjena s fiksnimi obrestnimi merami.

Kazalniki kakovosti bančnih naložb se v zadnjih mesecih ohranjajo na doseženih ugodnih ravneh. Povečano breme servisiranje dolga predvsem v sektorju podjetij ter povzročena škoda v avgustovskih poplavah se do sedaj niso odrazili v poslabšani kakovosti portfelja bank.

Deleži nedonosnih izpostavljenosti se ohranjajo na zgodovinsko nizkih ravneh, v donosnem delu portfelja pa se nadaljuje prerazporejanje iz skupine s povečanim v skupino z najmanjšim kreditnim tveganjem. Na visoki ravni in brez večjih sprememb v zadnjih štirih letih pa ostaja skupna pokritost kreditnega portfelja z oslabitvami in zavarovanji.

Izboljšana likvidnost bank

Likvidnost bančnega sistema se je letos do oktobra izboljšala, kapitalski položaj sistema je soliden. Kapitalski količniki bančnega sistema so se v tretjem četrtletju leta glede na konec leta 2022 povečali. Količnik skupne kapitalske ustreznosti na konsolidirani ravni se je povečal na 19,3 odstotka in količnik CET1 na 16,6 odstotka.

Povečanje kapitalskih količnikov je posledica zmanjšanja tveganju prilagojene aktive in povečanja regulatornega kapitala zaradi zadržanih dobičkov in zmanjšanja izgub iz naslova vrednotenja dolžniških vrednostnih papirjev. Količniki kapitalske ustreznosti so se povečali pri večini bank, s čimer so se povečali tudi presežki nad dodeljenimi kapitalskimi zahtevami.