Vlada se je na četrtkovi seji seznanila s statističnim poročilom o javnih naročilih za leto 2024. V Sloveniji je bilo oddanih več kot milijon javnih naročil v skupni vrednosti skoraj devet milijard evrov. Po navedbah ministrstva za javno upravo javno naročanje predstavlja pomemben delež državnih izdatkov – lani je obsegalo skoraj 60 % proračunskih odhodkov.
Delež javnega naročanja v BDP je dosegel 13,4 %, kar je nekaj več kot odstotno točko manj kot leta 2023.
Najpogostejši postopki: naročila male vrednosti
Največ javnih naročil je bilo izvedenih po postopku oddaje naročila male vrednosti, in sicer v 51,6 %. Ta postopek je enostavnejši in manj zahteven, kar po oceni ministrstva kaže na njegovo široko uporabo v praksi.
Opazen je bil tudi porast deleža odprtih postopkov, kar prispeva k večji transparentnosti.
Rekordno število evidenčnih naročil
Vnovič se povečuje število evidenčnih naročil, katerih vrednost brez DDV ne presega 40.000 evrov (pri blagu in storitvah). Njihova skupna vrednost se je približala 1,8 milijarde evrov – največ v zadnjih sedmih letih.
Postopkov s pogajanji brez predhodne objave je bilo približno toliko kot leto prej, z deležem 8,7 % pa gre za tretji najpogostejši postopek.
Kaj javni sektor naroča najpogosteje
Naročniki iz javnega sektorja so v 64 % naročali blago, v 25,8 % storitve in v 10,2 % gradnje. Pri izbiri ponudnikov je bila cena merilo v več kot 95 % primerov.
Slovenskim ponudnikom je bilo oddanih več kot 92 % celotne vrednosti javnih naročil, več kot polovica pa jih je bila oddana podjetjem iz osrednjeslovenske regije.
Skupno naročanje še vedno pod izkoriščeno
Skupno javno naročanje več naročnikov predstavlja le 4,9 % vseh naročil po številu, a 7,1 % po vrednosti. Ministrstvo poudarja, da bi lahko večja povezanost naročnikov prinesla dodatne prihranke.
Zeleno in družbeno odgovorno javno naročanje
V primerjavi z letom 2023 je bilo za 13,9 % več naročil z okoljskimi vidiki, vendar se je njihova skupna vrednost zmanjšala za 23,3 %. Družbeno odgovorno naročanje sicer narašča, a še vedno zaostaja za zelenim. Socialni vidiki se večinoma vključujejo v pogodbena določila in pogoje za sodelovanje.
