GZS je v sodelovanju z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki pripravila program razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2035. Temelji na 88 ukrepih, usmerjenih v dolgoročno konkurenčnost in strateško avtonomijo države. Program naj bi v desetih letih slovenski BDP povečal za polovico in ustvaril 55.000 delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.

19 milijard evrov novih investicij v gospodarstvu do leta 2035

Kot je pojasnil ekonomist Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem vodil pripravo programa, je bilo glavno vprašanje pri tem, kaj bo Slovenija proizvajala čez deset let v spremenjenih geoekonomskih razmerah tehnološkega vzpona Kitajske, padca evropske konkurenčnosti in obstoječih dobaviteljskih verig, energetske volatilnosti ter imperativa zelenega prehoda.

"Program predvideva za 19 milijard evrov novih investicij v gospodarstvu do leta 2035. Zaradi njegove implementacije naj bi se BDP do leta 2035 povečal za polovico oziroma rasel dodatno za dve odstotni točki letno, pripomogel pa naj bi tudi k ohranitvi oziroma zamenjavi 55.000 delovnih mest z delovnimi mesti z višjo dodano vrednostjo," je poudaril.

Desetino sredstev, potrebnih za izvedbo programa, bi po predlogu GZS zagotovil nacionalni sklad za konkurenčnost, štiri odstotke pa tehnološko-inovacijski sklad. Iz evropskih virov bi pridobili 12 odstotkov sredstev, preostanek pa bi predstavljali zasebna sredstva podjetij in ostali viri. "To pomeni, da bi tri četrtine sredstev za naložbe zagotovilo gospodarstvo," je izpostavil.

Predvideva tudi spremembe na davčnem področju

Na davčnem področju program po Ivančevih besedah med drugim predvideva postopno znižanje davka od dohodkov pravnih oseb, širitev davčnih olajšav za zaposlene in postopno uvedbo tako imenovane socialne kapice pri 2,5-kratniku povprečne plače do leta 2030.

Program izpostavlja tudi nujnost zanesljive, cenovno dostopne in konkurenčne zelene energije za gospodarstvo. Med drugim predvideva podporo razvoju učinkovitih sistemov izrabe odpadkov, bioplina in geotermalne energije.

Potrebno zagotoviti dostop do financiranja

Kot enega glavnih dejavnikov za rast, razvoj in preobrazbo podjetij na GZS izpostavljajo dostop do financiranja. V programu tako med drugim predlagajo raznolike finančne instrumente za različne razvojne faze podjetij, učinkovitejši sistem razpisov in ustanovitev nacionalnega tehnološko-inovacijskega sklada.

Med ukrepi na področju internacionalizacije je Ivanc izpostavil zgodnje zaznavanje poslovnih priložnosti podjetij, bolj sistemski pristop k podpori podjetjem pri izvozu in stabilno finančno podporo za izvajanje mednarodnih dejavnosti.

Pri učinkovitosti države sta po navedbah GZS med drugim nujna postopno do 40-odstotno zmanjšanje administrativnih ovir in poenostavitev prostorskega načrtovanja. Na področju znanosti in inovacij so pozvali k vzpostavitvi nacionalnega sklada za konkurenčnost ter k večjim vlaganjem v prebojne tehnologije in tvegane inovacije.

Digitalizacija mora biti v središču preobrazbe gospodarstva

Digitalizacija mora biti v središču preobrazbe gospodarstva, je poudaril Ivanc. Med predlaganimi ukrepi na tem področju je naštel večjo podporo digitalizaciji malih in srednje velikih podjetij, uvedbo računalništva in informatike po celotni vertikali izobraževalnega sistema ter vzpostavitev kompetenčnega centra za kibernetsko varnost.

Na področju kadrov je med drugim nujno vzpostaviti nacionalno platformo za napovedovanje potreb po kadrih in kompetencah, na področju startupov in inovativnih tehnologij pa zagotoviti ukrepe za lažji dostop do kapitala in podporo pri internacionalizaciji, so pozvali v zbornici.

Prepričani so, da bi morala program ponotranjiti sleherna vlada ne glede na politično opredelitev. Brez uspešnega gospodarstva namreč po njihovih besedah ni mogoče zagotoviti blaginje prebivalcev. "Gospodarstvo zelo dobro ve, katere cilje zasledovati in kako jih uresničiti," je poudarila Nahtigal.

Slovensko družbo spodbujajo k osmim zavezam

Del programa je tudi Manifest za Slovenijo 2035, s katerim želijo po njenih besedah slovensko družbo spodbuditi k osmim zavezam. To so svoboda in odgovornost, sodelovanje, delo kot vrednota, spoštovanje ustvarjalnosti in znanja kot najboljših naložb v prihodnost, podjetništvo kot kulturna vrednota, zavedanje, da smo država mi vsi, zaupanje kot gorivo družbenega razvoja ter pogum za napredek in vztrajnost za prihodnost.

"Zavedamo se, da brez sodelovanja, nagrajevanja nadpovprečnosti in udejanjanja pravih vrednot noben gospodarski program ne more zaživeti v družbi, kjer gospodarstvo, delo in uspeh nimajo svojega mesta," je poudarila.

Program in manifest bodo predstavili tudi na ponedeljkovem Vrhu slovenskega gospodarstva na Brdu pri Kranju.

Ni bilo sistemskih razbremenitev, napredka na aktu o omrežninah ...

Na današnji novinarski konferenci je Nahtigal povzela tudi pregled uresničevanja Deklaracije 2024, sprejete na lanskem vrhu. Na področju konkurenčnega poslovnega okolja po njenih besedah ni bilo sistemskih razbremenitev podjetij, enako razen manjših davčnih sprememb pri boljši obravnavi v tujini izobraženih kadrov ni prišlo do prenove področja davkov in prispevkov.

Na področju energetske varnosti ni bilo napredka na aktu o omrežninah ter nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu. Na področju prehranske varnosti so bili narejeni prvi koraki v smeri priprave prihodnje vizije kmetijstva in prehranske varnosti, na področju kibernetske varnosti pa kljub konkretnim predlogom GZS ni bilo konkretnih spodbud za gospodarske subjekte, je med drugim izpostavila.

STA