Izsledki nedavno objavljene raziskave prehranjevalnih vzorcev pri starosti dveh let in kognitivne sposobnosti otrok pri starosti 6 oziroma 7 let kažejo, da so prehranski vzorci majhnih otrok povezani z njihovo kognitivno uspešnostjo in inteligenčnim količnikom. Dobljeni rezultati so skladni s prejšnjimi raziskavami, ki so dokazale, da ima prehrana v zgodnjem otroštvu, še posebej izpostavljenost močno predelani hrani, zelo pomembno vlogo pri razvoju možganov, poroča N1.
Otroci, ki so pri dveh letih jedli nezdravo, imeli nižji IQ
Raziskovalci z Univerze v Illinoisu in Zvezne univerze v Pelotasu so analizirali podatke iz obsežne dolgoročne raziskave 2015 Pelotas Birth Cohort, v kateri od rojstva spremljajo na tisoče otrok, rojenih v Braziliji. Znanstveniki so tako zbrali podrobne informacije o tem, kaj so otroci jedli pri dveh letih in kasneje, ko so vstopili v osnovno šolo, ocenili njihovo kognitivno zmogljivost. Raziskovalci se pri tem niso osredotočali na posametna živila ali hranila, temveč so preučili splošne prehranjevalne vzorce otrok.
Med malčki so prepoznali dva prevladujoča vzorca - prvi, "zdrav", je vključeval fižol, sadje, zelenjavo, otroško hrano in naravne sadne sokove, drugi, "nezdrav", pa prigrizke, sladke piškote, bombone, gazirane pijače, instantne rezance, klobase in predelano meso.
Rezultati raziskave so pokazali, da so otroci, ki so se pri starosti dveh let bolj držali nezdravega prehranskega vzorca, pri dopolnjenih šestih ali sedmih letih dosegali nižje rezultate na testih inteligenčnega količnika (IQ). Povezava je ostala statistično značilna tudi po upoštevanju nabora raznih socialnih, ekonomskih in družinskih dejavnikov, ki lahko vplivajo na kognitivni razvoj posameznika.
Prehrana slabe kakovosti lahko vpliva na nevrološki razvoj
"Analize so bile prilagojene glede na spol otroka, starost matere, materino izobrazbo, zaposlitev matere, depresijo, družinsko strukturo, odnos med staršema, socialno-ekonomski status, število oseb v gospodinjstvu, število starejših bratov in sester, obiskovanje vrtca, stopnjo spodbude v domačem okolju, trajanje dojenja in uvajanje hrane pred 6. mesecem starosti," je pojasnila ena od avtoric raziskave Thayna Flores s Fakultete za uporabne zdravstvene vede Univerze Illinois.
Še posebej so rezultati bili zaskrbljujoči pri otrocih, ki so bili že tako ranljivi zaradi svojih bioloških lastnosti, negativna povezava med nezdravo prehrano in kognitivno uspešnostjo je tako bila izrazitejša pri otrocih, ki so imeli v zgodnjem obdobju primanjkljaj v telesni teži, višini ali obsegu glave.
"Glede na predhodne raziskave so otroci s primanjkljajem v višini in obsegu glave do prvega leta življenja pogosteje uvrščeni med otroke z nizkim IQ," pojasnjuje Flores. Študije namreč kažejo, da je nezadostna rast pred drugim letom starosti povezana z oslabljenim kognitivnim razvojem. Vzorec prikazuje pojav, ki so ga raziskovalci poimenovali kumulativna prikrajšanost, ko se biološka ranljivost in okoljski vplivi (v tem primeru slaba kakovost prehrane) medsebojno prepletajo in povzročijo slabše izide, kot bi jih povzročil vsak dejavnik posebej.
Razlago za ugotovljeno povezavo ponujajo tudi prejšnje znanstvene raziskave, ki ugotavljajo, da lahko prehrana slabe hranilne kakovosti, zlasti tista z veliko ultraprocesirane hrane, ovira nevrološki razvoj prek mehanizmov, povezanih s sistemskim vnetjem, oksidativnim stresom in spremembami v osi črevesje–možgani. Kot poudarja Flores, bi se morala zato prizadevanja javnega zdravstva osredotočiti predvsem na promocijo zdrave hrane. "Odločnejši ukrepi lahko pomagajo preprečiti tovrstno hrano, zlasti v zgodnjem otroštvu," je še dodala.
