Propad atlantskega meridionalnega prevračalnega toka (Amoc), ki je ključen za globalno podnebje, po zadnjih ugotovitvah znanstvenikov ni več redek ali malo verjeten scenarij. Nova študija opozarja, da bi lahko prelomno točko, ko postane propad Atlantskega toka neizogiben, dosegli že v prihodnjih desetih do dvajsetih letih. To znova potrjuje nujno potrebo po drastičnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov, piše The Guardian.

Kaj je Amoc in zakaj je tako pomemben?

Amoc je ključen del globalnega podnebnega sistema, saj prinaša toplo tropsko vodo proti Evropi in Arktiki. Tam se voda ohladi, potone in ustvarja globok povratni tok. Znanstveniki opozarjajo, da je Amoc zaradi podnebne krize trenutno na najšibkejši točki v zadnjih 1600 letih.

Nova analiza razkriva zaskrbljujoč scenarij

Prejšnji modeli so kazali, da propad Atlantskega toka pred letom 2100 ni verjeten. Vendar je nova analiza pokazala povsem drugačno sliko. Projekcije kažejo, da bi lahko prelomno točko dosegli že v nekaj desetletjih, medtem ko bi se sam kolaps zgodil od 50 do 100 let pozneje.

Ob nadaljnji rasti emisij ogljika je kar 70 % simulacij pokazalo kolaps. Pri zmernih emisijah se je ta zgodil v 37 % primerov, celo v scenariju z nizkimi emisijami pa je bil Atlantski tok uničen v 25 % modelov.

»Novi rezultati so precej šokantni, saj sem sam prej menil, da je verjetnost kolapsa zaradi globalnega segrevanja manjša od 10 %,« je dejal profesor Stefan Rahmstorf z Inštituta za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu. »Zdaj je videti, da bi lahko bila tudi v scenariju z nizkimi emisijami, ki sledi Pariškemu sporazumu, bližje 25 odstotkom.«

Dodaja še: »Te številke niso zelo zanesljive, a govorimo o oceni tveganja, kjer bi bila že 10-odstotna možnost prevelika. Ugotovili smo, da bi lahko prelomna točka nastopila že v naslednjih 10 do 20 letih. To je šokantno odkritje in razlog, zakaj moramo hitro zmanjšati emisije.«

Katastrofalne posledice za podnebje in ljudi

Propad Atlantskega toka bi imel globalne posledice: premaknilo bi tropski deževni pas, od katerega je odvisnih več milijonov ljudi, ki pridelujejo hrano ... Zahodna Evropa bi se soočila z izjemno mrzlimi zimami in poletnimi sušami, morska gladina pa bi se dvignila za dodatnih 50 centimetrov.

To še opozarjajo strokovnjaki

Drugi strokovnjaki  sicer opozarjajo na previdnost pri interpretaciji nove raziskave. Dr. Aixue Hu iz Laboratorija za globalno podnebno dinamiko v Koloradu, ki ni sodelovala v raziskavi, poudarja: »Rezultati so pomembni, a še vedno je veliko negotovosti glede tega, kdaj bo do propada prišlo, saj primanjkuje neposrednih opazovanj oceana, poleg tega pa so modeli različni.«

Tudi dr. Jonathan Baker iz britanskega meteorološkega urada se strinja: »Študija kaže, da se tveganje po letu 2100 povečuje. A odstotke je treba obravnavati previdno, saj je vzorec je majhen in je potrebnih več simulacij, da bi bolje opredelili tveganje.«

Kljub opozorilom pa Baker dodaja: »Ocean se že spreminja. Tudi če je propad malo verjeten, se pričakuje znatna oslabitev, kar bo imelo resne posledice za evropsko podnebje v prihodnjih desetletjih. Toda prihodnost atlantskega kroženja je še vedno v naših rokah.«