Svet je dosegel svoj prvi katastrofalni mejnik pri emisijah toplogrednih plinov, opozarja novo poročilo 160 znanstvenikov iz 23 držav. Če človeštvo sedaj ne zniža globalnega segrevanja nazaj na 1,2 °C, je ogroženo preživetje stotin milijonov ljudi po vsem svetu.
Poročilo, ki ga je vodila Univerza v Exeterju in ga je financirala fundacija milijarderja Jeffa Bezosa, ugotavlja, da je globalna temperatura že dosegla 1,4 °C nad predindustrijsko ravnjo in s tem presegla kritično točko, pri kateri se sprožajo nepovratne spremembe v ključnih ekosistemih.
Kateri so najbolj ogroženi sistemi našega planeta?
Znanstveniki opozarjajo, da smo zdaj nevarno blizu, ali pa smo že vstopili v fazo pospešenega propada naslednjih naravnih sistemov:
- Amazonski deževni gozd, ki se lahko spremeni v savano.
- Ledene plošče Grenlandije in Zahodne Antarktike, ki se talijo hitreje kot kadarkoli prej.
- Ključni oceanski tokovi, ki uravnavajo podnebje.
- Koralni grebeni, dom četrtine vseh morskih vrst.
Po mnenju znanstvenikov je prva prelomna točka že v teku: množičen propad toplovodnih koralnih grebenov. Več kot 80 % grebenov v več kot 80 državah je trenutno prizadetih zaradi rekordno visokih temperatur oceanov.
Posledice za vse, ki so od grebenov odvisni
Profesor Tim Lenton opozarja: “O prelomnicah ne moremo več govoriti kot o prihodnji grožnji. Prva se že dogaja in posledice bo občutilo na stotine milijonov ljudi, ki so od grebenov odvisni za hrano, turizem in zaščito obal.”
Najhuje je v Karibih, kjer vročinski valovi, bolezni in nizka biotska raznovrstnost potiskajo grebene na rob popolnega kolapsa.
Vse še ni izgubljeno?
Nekateri strokovnjaki kljub alarmantnim podatkom verjamejo, da vse še ni izgubljeno. Profesor Peter Mambi z Univerze v Queenslandu opozarja, da obstajajo dokazi o prilagodljivosti koral in da bi lahko nekateri grebeni preživeli tudi pri 2 °C segrevanja.
Zagovarja strategijo aktivnega varovanja preostalih “podnebnih zatočišč”, to so območja, kjer so razmere še dovolj stabilne, da bi lahko v prihodnosti služila kot “semena za obnovo”.
Drugi raziskovalci dodajajo, da se rešitev ne skriva v vračanju v preteklost, temveč v preobrazbi ekosistemov in prilagajanju novim razmeram.
Bomo pravi čas doživeli pozitivne prelomnice?
Poročilo poleg nevarnosti izpostavlja tudi možnost pozitivnih prelomnic - trenutkov, ko se družbene spremembe nenadoma pospešijo:
- množični prehod na električna vozila,
- eksploziven razvoj obnovljivih virov energije,
- spremembe prehranskih in potrošniških navad.
Vprašanje, ki zdaj visi nad človeštvom, je jasno: Ali bomo doživeli pozitivne prelomnice še pravočasno ali pa bodo negativne povzročile nepopravljivo škodo?
