Najnovejše raziskave o vplivu podnebnih sprememb razkrivajo zaskrbljujoč scenarij: smrtonosna gliva Aspergillus bi se lahko zaradi vse višjih temperatur razširila na številne nove predele Evrope. Znanstveniki opozarjajo, da bi ta širitev lahko ogrozila zdravje milijonov ljudi.

Gliva, ki jo omogoča segrevanje ozračja

Aspergillus je vrsta plesni, ki se naravno pojavlja v okolju, vendar postaja vse večja grožnja zdravju, saj lahko pri človeku povzroči hude okužbe dihal, predvsem pri tistih z oslabljenim imunskim sistemom. Nova študija razkriva, da bi se lahko zaradi globalnega segrevanja ta gliva širila proti severu - v hladnejše dele Evrope, Azije in Amerike - ter okužila več milijonov ljudi na leto.

Norman van Rhijn, znanstvenik pri Wellcome Trustu in sodelavec Univerze v Manchestru, opozarja: »Svet se približuje prelomni točki. Glivični patogeni se vse uspešneje prilagajajo različnim okoljem, tudi notranjosti naših domov. Glivične okužbe bodo kmalu prispevale k milijonom smrti po vsem svetu vsako leto.«

Potencialno ogroženih devet milijonov Evropejcev

Ena od najbolj nevarnih oblik okužbe z glivo Aspergillus je aspergiloza - pljučna bolezen, ki se lahko razširi tudi na druge organe. Po Van Rhijnovih besedah gre za resno javnozdravstveno vprašanje: »Govorimo o stotisočih življenjih in o tem, kako se bodo glivične vrste v naslednjih desetletjih povsem preoblikovale. To bo spremenilo svet, v katerem živimo.«

Čeprav ima Aspergillus tudi koristne lastnosti, na primer v proizvodnji fermentiranih živil, kot sta sojina omaka in sake, so lahko njegove spore izjemno nevarne. Posebno ogroženi so ljudje z astmo, cistično fibrozo ali oslabljenim imunskim sistemom.

Po ocenah raziskovalcev bi se lahko Aspergillus fumigatus do leta 2100 razširil na dodatnih 77 odstotkov ozemlja zaradi vse večje uporabe fosilnih goriv. Posledično bi bilo v Evropi okužbi izpostavljenih do devet milijonov ljudi.

Ogrožena je lahko tudi prehranska varnost

Profesorica Elaine Bignell z Univerze v Exeterju opozarja, da naravno okolje tej glivi daje veliko prednost: »Njeno življenje v kompostu, kjer so temperature visoke, ji je morda omogočilo, da se je tako uspešno prilagodila temperaturi človeškega telesa.«

Druga vrsta, Aspergillus flavus, ki se pogosto nahaja na kmetijskih pridelkih, naj bi se do konca stoletja razširila na 16 odstotkov več površin v Rusiji, Skandinaviji, severni Kitajski in na Aljaski. Po drugi strani pa bi se nekatera območja v Afriki in Južni Ameriki lahko za rast te glive povsem nehala primerna, kar bi lahko vplivalo na tamkajšnje ekosisteme in preskrbo s hrano.

Profesor Darius Armstrong-James z londonskega Imperial College opozarja: »Gre za organizem, ki predstavlja resno grožnjo, ne samo zdravju ljudi, temveč tudi prehranski varnosti.«